Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (5.244-5.268) 
- sèmtertjà in sèm ter tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏-ȁ; ȅ-ȁ) semintja: hoditi, tavati semtertja; ladjo je premetavalo semtertja / pot je bila semtertja blatna / semtertja je povedal kako besedo; ta mir se je semtertja skalil; prim. sem ♪
- senáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na senat: senatni predsednik; senatna komisija / senatna zbornica / senatno poslopje ♪
- senténca -e ž (ẹ̑) knjiž. zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji: v govor rad vpleta sentence; filozofska, moralna sentenca; sentence in aforizmi ♪
- senténčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sentenco: sentenčno izražanje / sentenčna literatura ♪
- senténčnost -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost sentenčnega: sentenčnost njegove proze / besedilo vsebuje razsvetljensko sentenčnost ♪
- separáten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: separatna seja ● separatni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; knjiž. imeti separatno mnenje drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja ◊ zal. separatni odtis posebni odtis ♪
- septêmber -bra m (é) deveti mesec v letu: kongres bo od petega do osmega septembra; prišel bo sredi septembra / ta dela bodo opravili (meseca) septembra ♪
- septêmbrski -a -o prid. (é) nanašajoč se na september: hladno septembrsko jutro / septembrska dela na poljih ♪
- septét -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz sedmih instrumentalistov ali pevcev: nastop septeta // skladba za tak ansambel: zbirka septetov ♪
- sêroterapíja -e ž (ȇ-ȋ) med. zdravljenje s serumi: seroterapija davice, tetanusa ♪
- servitúten -tna -o prid. (ȗ) jur. služnosten: servitutni upravičenec / servitutna pot / servitutna pravica ♪
- sestavítelj -a [sǝs in ses] m (ȋ) knjiž. kdor kaj sestavi: sestavitelj učnega načrta ♪
- sestavítev -tve [sǝs in ses] ž (ȋ) glagolnik od sestaviti: sestavitev stroja / izhodišča za sestavitev plana / sestavitev nove vlade ♪
- sestêrc tudi sestêrcij -a m (ȇ; é) num. srebrn rimski novec za dva in pol asa: denarij in sesterc ♪
- sestrelítev -tve [sǝs in ses] ž (ȋ) glagolnik od sestreliti: sestrelitev letala ♪
- sešítek -tka [sǝš in seš] m (ȋ) star. snopič, zvezek: prvi sešitek slovarja ♪
- seštéti -štéjem [sǝš in seš] dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dobiti določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: sešteti davke, odtegljaje; če se seštejejo vsi stroški, je dobiček majhen / sešteti kazenske točke pri tekmovanju // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število doda drugemu: sešteti cela števila, ulomke; pravilno sešteti / na pamet je seštel ne da bi si računsko operacijo napisal, ne da bi uporabil pripomočke; sešteti na stroj 2. star. prešteti: pastir je seštel ovce / sešteti glasove po
volitvah / zbralo se je toliko ljudi, da jih v dveh dneh ne sešteješ zelo veliko seštét -a -o: števila niso prav sešteta ∙ star. moje ure so seštete kmalu bom umrl ♪
- sešteválen -lna -o [sǝš in seš] prid. (ȃ) nanašajoč se na seštevanje: seštevalni postopek / seštevalni stroj ◊ fiz. seštevalno mešanje barv mešanje navadno treh raznobarvnih svetlobnih tokov, pri katerem nastane enoten barvni vtis ♪
- sešteválka -e [sǝš in seš] ž (ȃ) adm. tipka na računskem stroju, ki omogoča seštevanje ♪
- sešteválnik -a [sǝš in seš] m (ȃ) elektr. del (elektronskega) računalnika za seštevanje ♪
- seštévanec -nca [sǝš in seš] m (ẹ́) mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva: dvomestni seštevanec; seštevanci in množenci ♪
- seštévanje -a [sǝš in seš] s (ẹ́) glagolnik od seštevati: seštevanje stroškov / seštevanje celih števil, ulomkov; znak za seštevanje; seštevanje in odštevanje / okrajšano seštevanje pri katerem se seštevajo zaokrožena števila / stroj za seštevanje ♪
- seštévanka -e [sǝš in seš] ž (ẹ́) mat. 1. sistem seštevkov celih števil: seštevanka in poštevanka 2. tabela, v kateri so navedena števila in njihovi seštevki ♪
- seštévati -am [sǝš in seš] nedov. (ẹ́) dobivati določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: seštevati stroške // mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število dodaja drugemu: seštevati cela števila, ulomke; seštevati in odštevati ♪
- seštévek -vka [sǝš in seš] m (ẹ̑) določena vsota, dobljena iz posameznih zneskov: seštevek stroškov / v skupnem seštevku točk so naši tekmovalci zmagali; pren., publ. končni projekt je seštevek delnih projektov // mat. število, ki se dobi pri seštevanju: seštevek dveh števil ♪
5.119 5.144 5.169 5.194 5.219 5.244 5.269 5.294 5.319 5.344