Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (5.244-5.268)



  1.      sèmtertjà  in sèm ter tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏-; -) semintja: hoditi, tavati semtertja; ladjo je premetavalo semtertja / pot je bila semtertja blatna / semtertja je povedal kako besedo; ta mir se je semtertja skalil; prim. sem
  2.      senáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na senat: senatni predsednik; senatna komisija / senatna zbornica / senatno poslopje
  3.      sennca  -e ž (ẹ̑) knjiž. zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji: v govor rad vpleta sentence; filozofska, moralna sentenca; sentence in aforizmi
  4.      sennčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sentenco: sentenčno izražanje / sentenčna literatura
  5.      sennčnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost sentenčnega: sentenčnost njegove proze / besedilo vsebuje razsvetljensko sentenčnost
  6.      separáten  -tna -o prid. () knjiž. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: separatna seja ● separatni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; knjiž. imeti separatno mnenje drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenjazal. separatni odtis posebni odtis
  7.      sepmber  -bra m (é) deveti mesec v letu: kongres bo od petega do osmega septembra; prišel bo sredi septembra / ta dela bodo opravili (meseca) septembra
  8.      sepmbrski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na september: hladno septembrsko jutro / septembrska dela na poljih
  9.      sept  -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz sedmih instrumentalistov ali pevcev: nastop septeta // skladba za tak ansambel: zbirka septetov
  10.      sêroterapíja  -e ž (-) med. zdravljenje s serumi: seroterapija davice, tetanusa
  11.      servitúten  -tna -o prid. () jur. služnosten: servitutni upravičenec / servitutna pot / servitutna pravica
  12.      sestavítelj  -a [sǝs in ses] m () knjiž. kdor kaj sestavi: sestavitelj učnega načrta
  13.      sestavítev  -tve [sǝs in ses] ž () glagolnik od sestaviti: sestavitev stroja / izhodišča za sestavitev plana / sestavitev nove vlade
  14.      sesrc  tudi sesrcij -a m (; é) num. srebrn rimski novec za dva in pol asa: denarij in sesterc
  15.      sestrelítev  -tve [sǝs in ses] ž () glagolnik od sestreliti: sestrelitev letala
  16.      sešítek  -tka [sǝš in seš] m () star. snopič, zvezek: prvi sešitek slovarja
  17.      sešti  -šjem [sǝš in seš] dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dobiti določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: sešteti davke, odtegljaje; če se seštejejo vsi stroški, je dobiček majhen / sešteti kazenske točke pri tekmovanju // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število doda drugemu: sešteti cela števila, ulomke; pravilno sešteti / na pamet je seštel ne da bi si računsko operacijo napisal, ne da bi uporabil pripomočke; sešteti na stroj 2. star. prešteti: pastir je seštel ovce / sešteti glasove po volitvah / zbralo se je toliko ljudi, da jih v dveh dneh ne sešteješ zelo veliko sešt -a -o: števila niso prav sešteta ∙ star. moje ure so seštete kmalu bom umrl
  18.      sešteválen  -lna -o [sǝš in seš] prid. () nanašajoč se na seštevanje: seštevalni postopek / seštevalni stroj ◊ fiz. seštevalno mešanje barv mešanje navadno treh raznobarvnih svetlobnih tokov, pri katerem nastane enoten barvni vtis
  19.      sešteválka  -e [sǝš in seš] ž () adm. tipka na računskem stroju, ki omogoča seštevanje
  20.      sešteválnik  -a [sǝš in seš] m () elektr. del (elektronskega) računalnika za seštevanje
  21.      sešvanec  -nca [sǝš in seš] m (ẹ́) mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva: dvomestni seštevanec; seštevanci in množenci
  22.      sešvanje  -a [sǝš in seš] s (ẹ́) glagolnik od seštevati: seštevanje stroškov / seštevanje celih števil, ulomkov; znak za seštevanje; seštevanje in odštevanje / okrajšano seštevanje pri katerem se seštevajo zaokrožena števila / stroj za seštevanje
  23.      sešvanka  -e [sǝš in seš] ž (ẹ́) mat. 1. sistem seštevkov celih števil: seštevanka in poštevanka 2. tabela, v kateri so navedena števila in njihovi seštevki
  24.      sešvati  -am [sǝš in seš] nedov. (ẹ́) dobivati določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: seštevati stroške // mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število dodaja drugemu: seštevati cela števila, ulomke; seštevati in odštevati
  25.      sešvek  -vka [sǝš in seš] m (ẹ̑) določena vsota, dobljena iz posameznih zneskov: seštevek stroškov / v skupnem seštevku točk so naši tekmovalci zmagali; pren., publ. končni projekt je seštevek delnih projektov // mat. število, ki se dobi pri seštevanju: seštevek dveh števil

   5.119 5.144 5.169 5.194 5.219 5.244 5.269 5.294 5.319 5.344  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA