Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (5.101-5.125)
- relíkten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na relikt: reliktni pojavi v ljudskem pesništvu / reliktno rastlinstvo, živalstvo ♪
- remanénten -tna -o prid. (ẹ̑) fiz., navadno v zvezi remanentni magnetizem magnetizem, ki ga ohranijo nekatere snovi tudi zunaj magnetnega polja ♪
- remónten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na remont: remontna dela / remontna delavnica; remontno podjetje ♪
- reniténca -e ž (ẹ̑) knjiž., redko upornost, kljubovalnost: mladostna renitenca ♪
- reniténten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko uporen, kljubovalen: renitenten človek ♪
- rentabilitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. rentabilnost: rentabiliteta proizvodnje / rentabiliteta velikih ladij ♪
- rentabilitéten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. rentabilnosten: pri novih investicijah je potrebno upoštevati rentabilitetne faktorje ♪
- rentabílnosten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rentabilnost: rentabilnostne težnje v gospodarstvu ♦ ekon. rentabilnostni račun ugotavljanje razmerja med dobičkom in vloženimi sredstvi ♪
- rénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rento: rentni upravičenec / rentni dohodek ♪
- rêpete medm. (ȇ) izraža zahtevo po ponovitvi, še (enkrat): ko je pojedel, je rekel: repete; sam.: prositi za repete ♪
- repetènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) žarg., šol. učenec, ki ponavlja razred; ponavljavec: v tem razredu je nekaj repetentov ♪
- repetêntka in repeténtka -e ž (ē; ẹ̄) žarg., šol. učenka, ki ponavlja razred; ponavljavka: v razredu je samo ena repetentka ♪
- repôrter in repórter -ja m (ō; ọ̑) novinar, ki na kraju dogajanja zbira ali posreduje informacije o čem: s svetovnega prvenstva v atletiki je poročalo več jugoslovanskih reporterjev; delati kot reporter pri časopisu, radiu / časopisni reporter; radijski, televizijski reporter ♪
- repôrterka in repórterka -e ž (ō; ọ̑) ženska oblika od reporter: nekaj časa je delala kot reporterka ♪
- repôrterski in repórterski -a -o prid. (ō; ọ̑) nanašajoč se na reporterje: reporterski poklic; reportersko delo / reporterski slog ♪
- repoštèv in repoštév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) v pravljicah staremu moškemu podobno bitje z dolgo sivo brado, ki živi v goratih predelih: pravljica o repoštevu ♪
- répromateriál -a m (ẹ̑-ȃ) žarg., ekon. reprodukcijski material: podražiti, uvažati repromaterial; pomanjkanje repromateriala ♪
- resníčnosten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na resničnost: resničnostna problematika / zgodba ni resnična, je pa resničnostna resníčnostno prisl.: resničnostno učinkujoče osebe v romanu ♪
- resolúten -tna -o prid. (ȗ) knjiž. odločen, samozavesten: biti resoluten; resolutna ženska resolútno prisl.: resolutno odgovoriti ♪
- restavratêr -ja m (ȇ) v nekaterih deželah lastnik restavracije, gostinskega obrata: poročila se je z bogatim restavraterjem ♪
- rešítelj -a m (ȋ) kdor koga reši: ponesrečenec se je zahvalil rešiteljem / interniranci so čakali na rešitelje / ekspr. rešitelj domovine ♪
- rešíteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od rešitelj: zahvalil se je svoji rešiteljici / ekspr. smrt rešiteljica ♪
- rešítev -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od rešiti: čakati na rešitev / rešitev iz ječe je nemogoča / rešitev iz zadrege / rešitev pohištva iz goreče hiše / politična rešitev spora med državama / rešitev prošnje 2. kar (lahko) reši kak problem, vprašanje: odkloniti neustrezno rešitev; predlagati več rešitev / razpravljali so o idejnih rešitvah projekta; predstaviti več oblikovnih rešitev spomenika; uveljavljati nove tehnične rešitve // kar reši kako uganko, nalogo, zlasti beseda, število: povedati rešitev; vpisati rešitve v križanko; uganka ima več rešitev / rešitve pošljite na uredništvo časopisa; žrebati rešitve 3. navadno v povedni rabi kar (lahko) koga reši: edino beg je rešitev; skok v morje je rešitev / rešitev je, da se učiš tuje jezike / ekspr. lasten avtomobil je rešitev ◊ mat. celoštevilska, enolična rešitev; rešitev enačbe število, ki zadošča enačbi; šah. rešitev problema po številu vnaprej določene poteze, s katerimi se pri določeni umetno narejeni poziciji doseže mat ♪
- reténcija -e ž (ẹ́) jur. pridržanje, zadržanje tuje stvari zaradi zavarovanja stroškov ali odškodnine: retencija dolžnikovih stvari ◊ fin. retencija pravica do plačevanja v tujino, določena na podlagi z izvozom ustvarjenih deviz; med. retencija urina zastoj, zastajanje urina; psih. retencija ohranjanje predstav, misli, podatkov v zavesti, spominu, pomnjenje ♪
- retencíjski tudi reténcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na retencijo: retencijska pravica ◊ fin. retencijska kvota del z izvozom ustvarjenih deviz, namenjen za plačevanje v tujino ♪
4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201