Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (4.894-4.918)



  1.      rádiotelefónski  -a -o prid. (ā-ọ̑) nanašajoč se na radiotelefon: radiotelefonska zveza s kopnim / radiotelefonska postaja
  2.      rádiotelegráf  -a m (ā-) ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf
  3.      rádiotelegrafíja  -e ž (ā-) ptt telegrafija z radijskimi valovi, brezžična telegrafija: ukvarjati se z radiotelegrafijo; strokovnjak za radiotelegrafijo
  4.      rádiotelegrafíst  -a m (ā-) kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po radiotelegrafu: radiotelegrafist je oddal sporočilo; izučiti se za radiotelegrafista
  5.      rádiotelegrafístka  -e ž (ā-) ženska oblika od radiotelegrafist: radiotelegrafistka pri štabu
  6.      rádiotelegrám  -a m (ā-) ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo
  7.      rádioteleskóp  tudi rádioteleskòp -ópa m (ā-ọ̑; ā- ā-ọ́) astr. elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja: namestiti, usmeriti radioteleskop; proučevanje Sonca z radioteleskopom
  8.      rádiotelevizíja  tudi rádiotelevízija -e ž (ā-; ā-í) dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih in slikovnih sporočil po radijskih valovih: novi dosežki radiotelevizije; razvoj radiotelevizije // ustanova za tako dejavnost: direktor radiotelevizije / prireditev bo prenašala jugoslovanska radiotelevizija jugoslovanske radijske in televizijske postaje / Radiotelevizija [RTV] Ljubljana
  9.      rádiotelevizíjski  tudi rádiotelevízijski -a -o prid. (ā-; ā-í) nanašajoč se na radiotelevizijo: radiotelevizijski oddajnik; radiotelevizijska postaja; radiotelevizijsko omrežje / radiotelevizijski delavci
  10.      rádioterapíja  -e ž (ā-) med. zdravljenje z radijevimi ali rentgenskimi žarki: kemoterapija in radioterapija
  11.      rádosten  stil. radósten -tna -o prid. (á; ọ̑) knjiž. vesel, srečen: radosten človek; biti, postati radosten / radosten glas, pogled / obšle so ga radostne misli rádostno stil. radóstno prisl.: radostno govoriti
  12.      rahločúten  -tna -o prid., rahločútnejši (ū) ki v ravnanju, vedenju kaže občutljiv, razumevajoč odnos: rahločuten človek; celo do sovražnikov je rahločuten; z njo je zelo rahločuten / ima rahločutno srce / rahločutno ravnanje rahločútno prisl.: rahločutno komu kaj povedati
  13.      rájtelj  -tlja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: vozniki so pod klancem popravljali verige in rajtlje
  14.      rakéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na raketo: raketni deli; raketno gorivo; raketno izstrelišče / raketni klub klub, ki se ukvarja z izdelovanjem in izstreljevanjem raket; raketni motorji; raketna industrija / raketna pištola / raketne konice z jedrskim nabojem; raketna oborožitev; raketno oporišče ♦ voj. raketni čoln čoln za izstreljevanje raket
  15.      rakíten  -tna -o prid. () redko rakitov: narediti lok iz rakitne veje / rakitni grm
  16.      ramstek  tudi rumpsteak -a [rámstek] m () gastr. zrezek iz mesa govejega hrbta: naročiti ramstek; ramstek s prilogo
  17.      ranítev  -tve ž () glagolnik od raniti: ob ranitvi navadno priteče kri; ranitev z ostrim predmetom / duševne ranitve
  18.      rapórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na raport: raportni postopek / raportna knjiga
  19.      rarita  -e ž (ẹ̑) knjiž. redkost: rariteta teh znamk je velika / zbirka starin in raritet / ta roman je knjižna rariteta
  20.      rásten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na rast: ugodni rastni pogoji; rastni in starostni procesi / vsaka sadika naj ima primeren rastni prostor; dodajati hrani rastne snovi ◊ agr. rastni les poganjek, vejica z lesnimi ali listnimi brsti; biol. rastni hormoni hormoni, ki pospešujejo rast; bot. rastni vršiček embrionalne celice, ki omogočajo rast stebla; rastna doba čas, ko rastlina raste in se razvija; gozd. rastno drevo drevo, ki hitro raste v višino in debelino; vet. rastna žival žival, ki hitro raste, se debeli
  21.      ráster  -tra m (á) 1. tisk. steklena plošča ali folija s črtasto, pikčasto pravilno mrežo za dobivanje tonskih odtenkov: fotografirati skozi raster; z rastrom razdeljevati poltone / barvni, zrnati raster // mreža, nastala z uporabo take plošče, folije: fotografija, cinkova plošča z rastrom; gost, redek raster 2. urb., navadno s prilastkom tlorisna mreža česa: raster starega mestnega jedra; iz letala je lepo viden raster istrskih polj / urbanistični raster
  22.      rastítev  -tve ž () glagolnik od rastiti: čas rastitve
  23.      teški  -a -o prid. () nanašajoč se na Rateče: rateški prebivalci ♦ lit. rateški rokopis in Rateški rokopis več zapisov molitvenih obrazcev v slovenskem jeziku iz druge polovice 14. stoletja
  24.      ravnátelj  -a m () kdor vodi šolo, zavod ali ustanovo: imenovali so ga za ravnatelja / šolski ravnatelj; ravnatelj drame, galerije; pomočnik ravnatelja / v kapitalistični ekonomiki: bančni ravnatelj; ravnatelj premogokopne družbe ♦ šol. ukor ravnatelja nekdaj vzgojni ukrep, za dve stopnji višji od ukora razrednika
  25.      ravnáteljev  -a -o prid. () nanašajoč se na ravnatelje: ravnateljeva pisarna ♦ šol. ravnateljev dan nekdaj dan, ki ga ravnatelj šole enkrat na leto določi kot pouka prost dan, zlasti za kulturne, športne dejavnosti

   4.769 4.794 4.819 4.844 4.869 4.894 4.919 4.944 4.969 4.994  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA