Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (4.876-4.900)



  1.      pústež  -a m () ekspr. pust človek: vsi so se izogibali tega pusteža; dolgočasen pustež
  2.      ter  -tra m (ú) nižje pog. (surovo) maslo: namazati kruh s putrom; mehek kot puter
  3.      quanti négligeable  [kanti negližábl] m neskl. (ẹ̑-) knjiž., redko kar ni vredno upoštevanja: preteklost zanje ni quanti négligeable
  4.      rabáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na rabat: rabatni sistem / rabatne cene; rabatno blago
  5.      rabiáten  -tna -o prid. () knjiž. besen, divji: rabiaten duševni bolnik / ekspr. rabiatni ideologi
  6.      radiestezíja  -e ž () občutenje, ugotavljanje s fizikalnimi napravami nezaznavnih energijskih valovanj na osnovi domnevnih posebnih sposobnosti: z radiestezijo ugotavljati bolezen; radiestezija z bajanico, nihalom
  7.      rádioamar  -ja m (ā-) kdor se nepoklicno ukvarja z oddajanjem in sprejemanjem sporočil po radijskih valovih: tekmovanje radioamaterjev
  8.      rádioamarski  -a -o prid. (ā-) nanašajoč se na radioamaterje ali radioamaterstvo: radioamaterski tečaj; radioamatersko tekmovanje / radioamaterske postaje
  9.      rádioamarstvo  -a s (ā-) dejavnost radioamaterjev: veseli ga radioamaterstvo
  10.      rádiogoniométer  -tra m (ā-ẹ̄) teh. naprava za določanje položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: določati položaj ladje z radiogoniometrom / radiogoniometer je odkril skrivno radijsko postajo
  11.      rádiomateriál  -a m (ā-) material za izdelovanje radijskih aparatov, naprav: pri svojem delu porabi veliko radiomateriala
  12.      radiométer  -tra m (ẹ̄) 1. naprava za merjenje intenzivnosti radioaktivnega sevanja: z radiometrom so ugotavljali okuženost ozračja 2. fiz. naprava za merjenje tlaka v valovanju: z radiometrom ugotoviti tlak zvoka / svetlobni, zvočni radiometer
  13.      rádiooperar  -ja m (ā-) radijski operater: ekipa radiooperaterjev
  14.      radiostezija  gl. radiestezija
  15.      rádiohnik  -a m (ā-ẹ́) strokovnjak za radiotehniko s srednjo izobrazbo: po poklicu biti radiotehnik
  16.      rádiohnika  -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko
  17.      rádiotelefón  -a m (ā-ọ̑) ptt telefon, pri katerem posredujejo sporočila radijski valovi, brezžični telefon: radiotelefon na ladji se je pokvaril; vključiti radiotelefon
  18.      rádiotelefoníja  -e ž (ā-) ptt telefonija z radijskimi valovi, brezžična telefonija: ukvarjati se z radiotelefonijo / razvoj radiotelefonije
  19.      rádiotelefónski  -a -o prid. (ā-ọ̑) nanašajoč se na radiotelefon: radiotelefonska zveza s kopnim / radiotelefonska postaja
  20.      rádiotelegráf  -a m (ā-) ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf
  21.      rádiotelegrafíja  -e ž (ā-) ptt telegrafija z radijskimi valovi, brezžična telegrafija: ukvarjati se z radiotelegrafijo; strokovnjak za radiotelegrafijo
  22.      rádiotelegrafíst  -a m (ā-) kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po radiotelegrafu: radiotelegrafist je oddal sporočilo; izučiti se za radiotelegrafista
  23.      rádiotelegrafístka  -e ž (ā-) ženska oblika od radiotelegrafist: radiotelegrafistka pri štabu
  24.      rádiotelegrám  -a m (ā-) ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo
  25.      rádioteleskóp  tudi rádioteleskòp -ópa m (ā-ọ̑; ā- ā-ọ́) astr. elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja: namestiti, usmeriti radioteleskop; proučevanje Sonca z radioteleskopom

   4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA