Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (4.869-4.893)


  1.      pubertétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pubertetnike: pubertetniški glas; pubertetniška trma / pubertetniška doba ♪
  2.      publicitéta  -e ž (ẹ̑) dejstvo, da se v časopisju, na radiu, televiziji (veliko) piše, govori o čem: skrbeti za publiciteto; obisk predsednika je bil deležen velike publicitete / publ. dogodek je dobil široko, veliko publiciteto o njem se je v časopisih, na radiu, televiziji veliko pisalo, govorilo ♪
  3.      puhastolísten  -tna -o prid. (ȋ) bot., v zvezi puhastolistno kosteličevje grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami, Lonicera xylosteum ♪
  4.      puhtênje  -a s (é) glagolnik od puhteti: puhtenje megle ♪
  5.      puhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dvigovati se in zaradi razširjanja v zraku navadno izginjati: megla puhti iz jezera; ekspr. oblaki puhtijo v nebo / dim puhti iz njegove pipe / ekspr. rahel veter puhti po jezeru pihlja, se premika; pren. vroče želje puhtijo k njej 2. razširjati se in biti zato zaznaven z vohom: duh po morju, potu puhti od njih; iz prepada puhti smrad / brezoseb. od lipe puhti po medu / puhteti po naftalinu, znoju dišati 3. zaradi velike razgretosti oddajati toploto: peč, žerjavica puhti 4. ekspr. kazati se, širiti se: iz pesmi puhti ljubezen puhtèč -éča -e: puhteča peč ♪
  6.      púlten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pult: pultna površina ♦ arhit. pultna streha enokapna streha, enokapnica ♪
  7.      pústen  -tna -o prid. (ū) nanašajoč se na pust: pustna prireditev, zabava / pustni čas; pustni običaji; pustne šeme / pustni krofi ♦ etn. pustni torek torek v šestem tednu pred prvo pomladansko polno luno; pustna nedelja nedelja pred pustnim torkom ♪
  8.      pústež  -a m (ȗ) ekspr. pust človek: vsi so se izogibali tega pusteža; dolgočasen pustež ♪
  9.      púter  -tra m (ú) nižje pog. (surovo) maslo: namazati kruh s putrom; mehek kot puter ♪
  10.      quantité négligeable  [kantité negližábl] m neskl. (ẹ̑-ȃ) knjiž., redko kar ni vredno upoštevanja: preteklost zanje ni quantité négligeable ♪
  11.      rabáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rabat: rabatni sistem / rabatne cene; rabatno blago ♪
  12.      rabiáten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. besen, divji: rabiaten duševni bolnik / ekspr. rabiatni ideologi ♪
  13.      radiestezíja  -e ž (ȋ) občutenje, ugotavljanje s fizikalnimi napravami nezaznavnih energijskih valovanj na osnovi domnevnih posebnih sposobnosti: z radiestezijo ugotavljati bolezen; radiestezija z bajanico, nihalom ♪
  14.      rádioamatêr  -ja m (ā-ȇ) kdor se nepoklicno ukvarja z oddajanjem in sprejemanjem sporočil po radijskih valovih: tekmovanje radioamaterjev ♪
  15.      rádioamatêrski  -a -o prid. (ā-ȇ) nanašajoč se na radioamaterje ali radioamaterstvo: radioamaterski tečaj; radioamatersko tekmovanje / radioamaterske postaje ♪
  16.      rádioamatêrstvo  -a s (ā-ȇ) dejavnost radioamaterjev: veseli ga radioamaterstvo ♪
  17.      rádiogoniométer  -tra m (ā-ẹ̄) teh. naprava za določanje položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: določati položaj ladje z radiogoniometrom / radiogoniometer je odkril skrivno radijsko postajo ♪
  18.      rádiomateriál  -a m (ā-ȃ) material za izdelovanje radijskih aparatov, naprav: pri svojem delu porabi veliko radiomateriala ♪
  19.      radiométer  -tra m (ẹ̄) 1. naprava za merjenje intenzivnosti radioaktivnega sevanja: z radiometrom so ugotavljali okuženost ozračja 2. fiz. naprava za merjenje tlaka v valovanju: z radiometrom ugotoviti tlak zvoka / svetlobni, zvočni radiometer ♪
  20.      rádiooperatêr  -ja m (ā-ȇ) radijski operater: ekipa radiooperaterjev ♪
  21.      radiostezija  gl. radiestezija ♪
  22.      rádiotéhnik  -a m (ā-ẹ́) strokovnjak za radiotehniko s srednjo izobrazbo: po poklicu biti radiotehnik ♪
  23.      rádiotéhnika  -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko ♪
  24.      rádiotelefón  -a m (ā-ọ̑) ptt telefon, pri katerem posredujejo sporočila radijski valovi, brezžični telefon: radiotelefon na ladji se je pokvaril; vključiti radiotelefon ♪
  25.      rádiotelefoníja  -e ž (ā-ȋ) ptt telefonija z radijskimi valovi, brezžična telefonija: ukvarjati se z radiotelefonijo / razvoj radiotelefonije ♪

   4.744 4.769 4.794 4.819 4.844 4.869 4.894 4.919 4.944 4.969  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA