Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (4.819-4.843) 
- prótistorítev -tve ž (ọ̑-ȋ) publ. storitev, s katero se povrne določena storitev: vezati izpolnitev zahteve na protistoritev ♪
- prótitelésce -a s (ọ̑-ẹ̑) med. protitelo: organizem proizvaja protitelesca ♪
- prótiteló -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles ♪
- prótitéža -e ž (ọ̑-ẹ́) knjiž. protiutež: meščanstvo naj bi bilo protiteža plemstvu ♪
- protitéžje -a s (ẹ̑) knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju ♪
- prótiutéž -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑) 1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna ♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil 2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom ♪
- prótivéter -tra m (ọ̑-ẹ̑) nasprotni veter: močen protiveter je preprečil ladji plovbo ♪
- prótizahtéva -e ž (ọ̑-ẹ̑) knjiž. nasprotna zahteva: zavrniti protizahteve ♪
- proučítev -tve ž (ȋ) glagolnik od proučiti: proučitev jezikovnih pojavov / potrebna je skrbna proučitev zadeve / dati predlog komisiji v proučitev ♪
- proviánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proviant: proviantno skladišče ♦ voj. proviantni oficir v stari Avstriji intendantski oficir ♪
- provokatêr -ja m (ȇ) provokator: v organizacijo se je vtihotapil provokater ♪
- próžnosten -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na prožnost: prožnostne lastnosti tkanine / prožnostna sila ♦ fiz. prožnostni modul količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa ♪
- pŕstek -tka m (ȓ) manjšalnica od prst: obvezati otroku prstek / ekspr. beli, tanki prstki dame ♪
- pŕsten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na prst m: prstni gibi; prstni sklep / prstna abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna blazinica ◊ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica; jur. najti prstne odtise vlomilca; muz. prstni prijem; prstni red vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov ♪
- prstén 1 -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz prsti: otroci so delali prstene kolačke / prsten pod; hodili so po mokri, prsteni stezi // ki ima veliko prsti: pokrajina je zelo prstena 2. umazan od prsti: zaradi dela na vrtu je imela vse roke prstene 3. ekspr. po barvi podoben prsti: bolnikov obraz je bil prstene barve; prsteno nebo prsténo prisl.: prsteno rjava obleka ♪
- prstén 2 -a -o prid. (ẹ̑) nar. neprijeten, zoprn: ne bodi tako prsten / prsten nasmeh prsténo prisl.: prsteno odzdraviti ♪
- prsténast -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. po barvi podoben prsti: prstenast obraz / koža prstenaste barve ♪
- prstenéti -ím nedov. (ẹ́ í) agr. spreminjati se v prst: organska snov prsteni ♪
- prstenína -e ž (í) 1. agr. kompost: pripraviti prstenino 2. star. prstnina: pospraviti prstenino s polj ♪
- prsténost 1 -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost prstenega, zemljenega: prstenost tal / prstenost obraza ♪
- prsténost 2 -i ž (ẹ̑) nar. neprijetnost, zoprnost: zaradi njene prstenosti sem komaj čakal, da odidem ♪
- prtén -a -o prid. (ẹ̑) star. platnen: prtene hlače; prtena rjuha ● star. prteni modrijan lažimodrijan; nar. gorenjsko prtene klobase jetrne klobase ♪
- prteníce prteníc ž mn. (í ȋ) star. platnene hlače: nositi prtenice ♪
- prtenína -e ž (í) star. platno: srajca iz nebeljene prtenine // platneni izdelek: oblečen v domačo prtenino / namizna prtenina ♪
- prvobíten -tna -o prid., prvobítnejši (í ȋ) knjiž. 1. prvoten, osnoven: gorska dolina je še ohranila prvobitno podobo / odkriti sledove prvobitnih prebivalcev ♦ ekon. prvobitna akumulacija kapitala prvotna akumulacija kapitala 2. prvinski, neponarejen: prvobitne moči v človeku; prvobitna življenjska sla ♪
4.694 4.719 4.744 4.769 4.794 4.819 4.844 4.869 4.894 4.919