Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (4.794-4.818) 
- protestánt in protestànt -ánta m, im. mn. tudi protestántje (ā á; ȁ á) pripadnik protestantske vere: protestanti in katoličani ♪
- protestántika -tik s mn., daj. protestántikam, mest. protestántikah, or. protestántikami (á ȃ, daj., mest., or. á) lit. dela protestantskih piscev ali razprave o njih: izdati slovenska protestantika ♪
- protestantízem -zma m (ȋ) 1. krščanska vera, ki priznava sveto pismo za edino versko avtoriteto: kalvinizem, luteranstvo in druge smeri protestantizma; razkol med katolištvom in protestantizmom 2. nazor, ideologija, ki temelji na taki veri: vpliv protestantizma na narodno zavest ♪
- protestántka -e ž (ā) ženska oblika od protestant ♪
- protestántovski -a -o prid. (á) redko protestantski: protestantovski duhovnik / protestantovske dežele ♪
- protestántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na protestante ali protestantizem: protestantski duhovnik / slovenski protestantski pisci / baptisti, metodisti in druge protestantske cerkve ♦ rel. protestantska vera krščanska vera, ki priznava sveto pismo za edino versko avtoriteto ♪
- protestántstvo -a s (ā) redko protestantizem: razširjevalci protestantstva ♪
- protésten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na protest: protestna izjava; protestno zborovanje / protestni pesnik; protestne pesmi ♦ polit. protestna nota protéstno prisl.: protestno zapustiti sejo ♪
- protestíranje -a s (ȋ) glagolnik od protestirati: protestiranje proti vojni ♪
- protestírati -am nedov. in dov. (ȋ) javno izražati nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim: protestirati zaradi nasilja, krivičnega sklepa; protestirati proti oboroževanju; protestirati na seji; protestirati z bojkotom, odhodom; glasno, odločno, pismeno protestirati / tako je odločeno. Protestiram ◊ fin. protestirati menico uradno potrditi, da menica ni bila plačana ali akceptirana ♪
- protéstnik -a m (ẹ̑) knjiž. kdor protestira: skupina protestnikov se je zbrala na trgu / pesniški protestniki ♪
- protétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na protetiko: protetična dela / protetični oddelek ◊ lingv. protetični glas soglasnik, navadno j ali v, ki se pojavlja pred samoglasnikom na začetku besede ♪
- protétika -e ž (ẹ́) 1. veda o protezah: strokovnjak za protetiko / zobna protetika 2. pog. protetični oddelek: poslati koga na protetiko 3. protetični pripomočki: izdelovati protetiko ♪
- próteus -a m (ọ̑) zool. repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah krasa, človeška ribica: raziskovati življenje proteusa ♪
- protéza -e ž (ẹ̑) priprava, ki nadomešča manjkajoče dele telesa, navadno ude, zobe: namesto roke je imela protezo; pripeti, sneti protezo; lesena, jeklena proteza; invalid s protezo / nožna, zobna proteza ♪
- protézen -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na protezo: težo telesa je prenesel s protezne noge na zdravo / protezna delavnica ♪
- protéznik -a m (ẹ̑) žarg. kdor ima, nosi protezo ♪
- protežíranec -nca m (ȋ) kdor je protežiran: direktorjev protežiranec ♪
- protežíranje -a s (ȋ) glagolnik od protežirati: protežiranje sorodnikov / protežiranje mater in otrok ♪
- protežírati -am nedov. (ȋ) dajati komu glede na druge določeno prednost, pomoč; podpirati, ščititi: protežirati sorodnike, znance; protežirati koga pri hrani / država to gospodarsko vejo protežira protežíran -a -o: protežirani učenci ♪
- prótidajátev -tve ž (ọ̑-ȃ) dajatev, s katero se povrne določena dajatev: dobiti primerno protidajatev ♪
- prótipehôten -tna -o prid. (ọ̑-ó) voj. ki je, se uporablja proti pehoti: protipehotna mina / protipehotna ovira ♪
- prótipotéza -e ž (ọ̑-ẹ̑) šah. poteza kot odgovor na nasprotnikovo potezo; nasprotna poteza: s protipotezo je dobil kmeta ♪
- prótirakéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) voj. ki je, se uporablja proti raketam: protiraketni izstrelki / protiraketna obramba ♪
- prótispočéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž., redko kontracepcijski: protispočetne tablete ♪
4.669 4.694 4.719 4.744 4.769 4.794 4.819 4.844 4.869 4.894 
