Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (4.776-4.800)



  1.      prosvetítelj  -a m () kdor koga prosvetljuje: narodni buditelj in prosvetitelj / slovanska prosvetitelja Ciril in Metod
  2.      prosvetíteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na prosvetitelje: prosvetiteljsko delovanje / prosvetiteljska doba razsvetljenska doba
  3.      proteáza  -e ž () biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj beljakovin in podobnih snovi: delovanje proteaz / encimi proteaze
  4.      proteín  -a m () biol., kem. beljakovina, sestavljena samo iz aminokislin: rastlinski, živalski proteini; pomanjkanje proteinov v organizmu
  5.      proteínski  -a -o prid. () nanašajoč se na protein: proteinska molekula ♦ agr. proteinska krmila
  6.      prótej  -a m (ọ̑) zool. človeška ribica, proteus: gojiti proteje v laboratorijih
  7.      prótejski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. sposoben spreminjati svojo obliko, videz: protejska narava človeka / umetnost je protejska
  8.      prokcija  -e ž (ẹ́) 1. navadno neupravičena prednost, ugodnost: zadnji pride in prvi dobi, to je protekcija; imeti protekcijo pri direktorju, učitelju 2. knjiž. pokroviteljstvo, podpora vplivne, visoke osebe z namenom, da dobi kdo glede na druge prednost, ugodnost: iskati protekcijo; ni uspel kljub zelo vplivnim protekcijam
  9.      prokcijski  in protekcíjski -a -o prid. (ẹ́; ) nanašajoč se na protekcijo: odklanjati protekcijske metode / protekcijsko imenovanje
  10.      protekcionáštvo  -a s () slabš. pojav, da kdo ima, uživa protekcijo: boriti se proti protekcionaštvu; klikarstvo in protekcionaštvo
  11.      protekcioníst  -a m () pristaš protekcionizma
  12.      protekcionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na protekcioniste ali protekcionizem: protekcionistični ukrepi; protekcionistična politika / protekcionistična carina zaščitna carina
  13.      protekcionízem  -zma m () knjiž. dajanje, uživanje protekcije: boriti se proti protekcionizmu; protekcionizem in diskriminacija ♦ ekon. politika, ki ščiti domače proizvajalce pred tujimi s carino, prepovedmi
  14.      protektírati  -am nedov. in dov. () teh. na novo nanašati plast gume na obod avtomobilskega plašča: protektirati avtomobilske gume
  15.      proktor  -ja m (ẹ́) knjiž. pokrovitelj, zaščitnik: iskati vplivne protektorje / protektor šole ♦ teh. zunanja gumena plast avtomobilskega plašča, ki ščiti nosilno ogrodje
  16.      protektorát  -a m () polit. na mednarodni pogodbi temelječe pokroviteljstvo, (delna) oblast ene države nad drugo ali nad določenim ozemljem: dobiti, imeti protektorat; gospodarsko, vojaško slabotna država je morala sprejeti protektorat; biti pod protektoratom // država, ozemlje pod takim pokroviteljstvom, (delno) oblastjo: nekdanji protektorat je postal samostojna država
  17.      proktorski  -a -o prid. (ẹ́) knjiž. pokroviteljski, zaščitniški: protektorska vloga / ekspr. protektorski nasmeh
  18.      prost  -a m (ẹ̑) javno izraženo nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim: protest jih je presenetil; kljub protestom so nadaljevali delo; končati govor s protestom; množičen protest; ogorčen, oster protest; politični, socialni protesti; protest delavcev, organizacije; protest zaradi nasilja, proti nasilju; ekspr. izjava je povzročila vihar protestov / sprejeti odločitev brez protesta; v znak protesta zapustiti zborovanje / časopisi objavljajo proteste; poslati komu protest / ta film je protest proti vojni; tudi molk je protest ◊ fin. menični protest uradna potrditev, da menica ni bila plačana ali akceptirana; polit. protest uradno sporočilo, s katerim izrazi država drugi državi v zvezi z določenim njenim dejanjem, namenom svoje nasprotovanje, nezadovoljstvo
  19.      protestánt  in protestànt -ánta m, im. mn. tudi protestántje (ā á; á) pripadnik protestantske vere: protestanti in katoličani
  20.      protestántika  -tik s mn., daj. protestántikam, mest. protestántikah, or. protestántikami (á , daj., mest., or. á) lit. dela protestantskih piscev ali razprave o njih: izdati slovenska protestantika
  21.      protestantízem  -zma m () 1. krščanska vera, ki priznava sveto pismo za edino versko avtoriteto: kalvinizem, luteranstvo in druge smeri protestantizma; razkol med katolištvom in protestantizmom 2. nazor, ideologija, ki temelji na taki veri: vpliv protestantizma na narodno zavest
  22.      protestántka  -e ž (ā) ženska oblika od protestant
  23.      protestántovski  -a -o prid. (á) redko protestantski: protestantovski duhovnik / protestantovske dežele
  24.      protestántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na protestante ali protestantizem: protestantski duhovnik / slovenski protestantski pisci / baptisti, metodisti in druge protestantske cerkve ♦ rel. protestantska vera krščanska vera, ki priznava sveto pismo za edino versko avtoriteto
  25.      protestántstvo  -a s (ā) redko protestantizem: razširjevalci protestantstva

   4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA