Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (4.744-4.768) 
- pritézanje -a s (ẹ̄) pritegovanje: kavlji za pritezanje predmetov / pritezanje in popuščanje vrvi / pritezanje delovnih ljudi k reševanju družbenih vprašanj ♪
- pritézati -am nedov. (ẹ̄) pritegovati: pritezati mrežo k obali / voznik je pritezal vajeti; pritezati vrv / taki pogovori ga ne pritezajo; filmska umetnost ga priteza / priteza ga delo na zemlji / pritezati nase poglede ljudi / fantje so zapeli in tudi drugi so začeli pritezati / knjiž. zdaj so pritezali enemu, zdaj drugemu govorniku so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu, se strinjali zdaj z enim, zdaj z drugim ♪
- pritézen -zna -o prid. (ẹ̄) pritegovalen: pritezni kavelj; pritezne naprave ♦ elektr. pritezna sila sila, ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; navt. pritezna vrv vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto ♪
- pritéžek -žka m (ẹ̑) knjiž. (dodatno) obtežilo: tovor in pritežek ♪
- pritrdítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pritrditi: a) pritrditev tira; pritrditev z vijaki ♦ strojn. elastična pritrditev ki omogoča rahlo premikanje glede na podlago b) izražati soglasje, pritrditev; njen molk je imel za pritrditev / pokimati v pritrditev ♪
- priučítev -tve ž (ȋ) glagolnik od priučiti: sprejeti delavca za priučitev kovinske stroke; poklicna priučitev delavcev / priučitev tujih jezikov ♪
- privabítev -tve ž (ȋ) glagolnik od privabiti: skrbeti za privabitev tujih turistov ♪
- priváten -tna -o prid. (ȃ) 1. ki je last posameznika, posameznikov, zaseben: privatni gozdovi; privatna proizvodnja; privatno podjetje, premoženje; privatna in družbena stanovanja / najel si je privatno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob; privatna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo // namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: privatni park; privatni prostori; privatna cesta; privatna in javna kopališča 2. ki je v zvezi s posameznikom, posamezniki in ne z družbeno skupnostjo: privatni interesi; ogroziti privatne koristi; privatne zadeve // nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: uradni in privatni obisk; prositi koga za privatni pogovor; privatni spor; njegovo privatno mnenje je drugačno od uradnega; privatno pismo / privatno življenje ● pog. iti na
potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno ◊ ekon. privatna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v privatni lastnini; proizvodnja zasebnikov, zlasti obrtnikov; jur. privatna zdravniška praksa do 1974 zasebno opravljanje zdravniškega poklica; privatno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; ped. privatni docent v nekaterih državah predavatelj, ki ima pravico predavati na univerzi, navadno brez plačila; soc. privatni lastnik posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev; privatna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; šol. privatno šolanje šolanje v privatni šoli ali s posebej najetimi učitelji privátno prisl.: službeno in privatno potovati; stanovati privatno; angleščino se je učil privatno ♪
- privolítev -tve ž (ȋ) glagolnik od privoliti: potrebna je privolitev dekleta; izsiljena, prostovoljna, tiha privolitev; privolitev v zakonsko zvezo / storiti kaj s privolitvijo predstojnikov z dovoljenjem / predložiti pismeno privolitev kandidata soglasje ♪
- privzétek -tka m (ẹ̑) knjiž. predpostavka: njihovo raziskovanje temelji na določenih privzetkih ♪
- priženítev -tve ž (ȋ) glagolnik od priženiti se: priženitev na kmetijo / zemljo je dobil s priženitvijo ♪
- procênten in procénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na procent: procentni odnos med proizvodnjo in izvozom / piše se narazen ali skupaj koliko procenten in kolikoprocenten / s števnikom 6-procentne obresti ♦ mat. procentni račun račun, ki obravnava procente ♪
- prodúkten -tna -o prid. (ȗ) ekon., v zvezi produktna borza ustanova za trgovanje z istovrstnimi proizvodi: prodaja kmetijskih pridelkov na produktni borzi ♪
- profíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na profit: v kupčijo so ga vodili profitni motivi ◊ fin. profitna mera v kapitalistični ekonomiki v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala ♪
- progesterón -a m (ọ̑) med. ženski spolni hormon, ki uravnava potek nosečnosti, ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: progesteron in estrogen ♪
- proglasítev -tve ž (ȋ) publ. razglasitev: proglasitev zmagovalcev ♪
- progrediénten -tna -o prid. (ẹ̑) med. razširjajoč se, napredujoč: progredientno vnetje progrediéntno prisl.: bolezen poteka kronično progredientno ♪
- projékten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na projekt: projektni elaborat; projektni stroški / projektna organizacija projektantska organizacija ◊ arhit. projektna mreža namišljena mreža, ki določa razporeditev zidov pri objektu; ped. projektna metoda pouka metoda, pri kateri izhaja pouk iz določenih praktičnih nalog ♪
- prometéj tudi prométej -a m (ẹ̑; ẹ̑) knjiž. neuklonljiv, ustvarjalen človek: imenujejo ga prometej sodobne književnosti ♪
- prometéjski tudi prométejski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ̑) knjiž. tak kot pri Prometeju: prometejski upor; prometejska ljubezen do človeštva; to dejanje je prometejsko / prometejski ogenj / ima prometejsko voljo močno, veliko ♪
- prometéjstvo tudi prométejstvo -a s (ẹ̑; ẹ̑) knjiž. lastnosti, usoda, kakršno je imel Prometej: njegovo prometejstvo je v iskanju resnice ♪
- prométen -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑) nanašajoč se na promet: a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil / prometni miličnik; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni znak; prometna milica; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik c) prometni davek; prometna vrednost izdelka ◊ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; jur. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter prenos obvestil po pošti, telegrafu, telefonu in radiu; žel. prometni urad prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa prométno prisl.: prometno pomemben kraj ♪
- prométnovárnosten -tna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na prometno varnost: prometnovarnostni predpisi ♪
- prominénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. zelo pomemben, ugleden: k delu so povabili prominentne inženirje, strokovnjake; prominentni umetniki in znanstveniki // zelo pomemben, velik: prominentni družbeni problemi; prominentna vloga kulture pri izobraževanju ♪
- promiskuitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. mešanje, mešanost: promiskuiteta narodov na Balkanu / prevelika promiskuiteta pesmi v antologiji 2. spolni odnosi z osebami drugega spola brez omejitev, prepovedi: promiskuiteta se širi / živeti v promiskuiteti ♪
4.619 4.644 4.669 4.694 4.719 4.744 4.769 4.794 4.819 4.844