Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (4.644-4.668)



  1.      prežítek  -tka m () 1. knjiž. ostalina: prežitki ljudske kulture 2. zastar. sredstva za življenje, zlasti hrana: denar za stanovanje in prežitek / potujoči pevci so peli za prežitek
  2.      preživítek  -tka m () star. 1. preživnina: prejemati preživitek; upravičenec do preživitka 2. kar omogoča pridobivanje sredstev za življenje: iskati preživitek; poljedelstvo je njegov edini preživitek
  3.      preživítev  -tve ž () 1. glagolnik od preživiti: preživitev družine 2. redko preživetje: boj za obstanek in preživitev
  4.      prežláhten  -tna -o prid. (á) 1. ekspr. zelo plemenit, izbran: prežlahtne starogrške umetnine / piti prežlahtno vino 2. star. spoštovan, cenjen, plemenit: družba prežlahtnih gospa / v vljudnostnem nagovoru pozdravljeni, prežlahtni knez
  5.      pribítek  -tka m () znesek, ki se določenemu znesku doda: zmanjševati pribitke na proizvodno ceno / zaračunati za delo ob praznikih 50-odstotni pribitek na veljavno tarifo dodatek; pribitek sklada povečanjefilat. pribitek znesek na znamki, ki se doplača navadno za dobrodelni namen; šport. časovni pribitek čas, ki se prišteje, doda k doseženemu času
  6.      pricésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pri cesti: pricestna gostilna / pricestna okna stavbe
  7.      pričétek  -tka m (ẹ̑) začetek: pričetek pouka, predstave / pričetki moderne glasbe / tako je bilo že od pričetka; v pričetku se je počutil osamljenega
  8.      pričvrstítev  -tve ž () glagolnik od pričvrstiti: pričvrstitev posode; pričvrstitev z vijaki ♦ biol. pričvrstitev jajčeca v steno maternice
  9.      pridátek  -tka m () 1. kar se da (k) čemu zraven, povrhu; dodatek: potresti pridatke med plasti krompirja; primesi in pridatki ♦ arheol. grobni pridatek predmet, ki so ga dali pokojniku v grob 2. glagolnik od pridati: dobiti barvne odtenke s pridatkom različnih množin bakrovih spojin
  10.      pridehti 1 -ím [dǝh tudi deh] dov., pridehtì tudi pridêhti (ẹ́ í) knjiž. pridišati: vonj ciklame je pridehtel v sobo
  11.      pridehti 2 -ím [dǝh tudi deh] dov., pridehtì tudi pridêhti (ẹ́ í) nar. prisopihati: ko je pridehtela vrh griča, se je ozrla nazaj
  12.      pridobítek  -tka m () 1. kar se pridobi: majhen pridobitek časa / zastar. ves svoj pridobitek je zavaroval premoženjeagr. količina masla, sira iz 100 kg mleka 2. zastar. dobiček, dohodek: pridobitek podjetja; davek od pridobitka
  13.      pridobíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na pridobivanje materialnih dobrin: pridobiten poklic; pridobitna dejavnost, panoga; pridobitno podjetje / pridobitni in okrasni del vrta / delati iz pridobitnih nagibov / oče je bil navadno edini pridobitni član v družini / pridobitna družba pridobitniška / ekspr. pridobiten človek človek, ki (spretno) pridobiva materialne dobrine; pridobiten posel donosen pridobítno prisl.: biti pridobitno sposoben
  14.      pridobítev  -tve ž () 1. glagolnik od pridobiti: pridobitev premoženja / pridobitev kupcev, naročnikov; pridobitev ljudi za akcijo / pridobitev funkcije, oblasti; pridobitev doktorskega naslova 2. nav. mn., navadno s prilastkom kar je posledica kakega dela, prizadevanja: ohraniti pridobitve osvobodilnega boja; kulturne, tehnične, znanstvene pridobitve; pomembne pridobitve v šolstvu; pridobitve civilizacije
  15.      pridružítev  -tve ž () glagolnik od pridružiti: pridružitev ozemlja drugi državi / pridružitev upornikom
  16.      pridušítev  -tve ž () glagolnik od pridušiti: pridušitev zvoka
  17.      priglasítelj  -a m () knjiž. prijavitelj
  18.      priglasítev  -tve ž () glagolnik od priglasiti: priglasitev za vozniški izpit; rok za priglasitev / priglasitev dogodka
  19.      prigódnosten  -tna -o prid. (ọ̄) redko priložnosten: prigodnosten sestanek
  20.      prihiti  -ím dov., prihítel (ẹ́ í) hitro priti: nekaj ljudi je prihitelo na ulico / ribe so prihitele k plavajočemu koščku kruha hitro priplavale ● v stiski so mu zmeraj prihiteli na pomoč pomagali
  21.      prijátel  -tla -o [ǝ] prid. () pog., v povedni rabi ki čuti do koga veliko naklonjenost: zelo sta prijatla in si pomagata; dolgo so bile prijatle
  22.      prijátelj  -a m () 1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijatelj; imeti prijatelje; dober, velik, zaupen prijatelj; prijatelj mojega sina; prijatelj iz otroških let / že v šoli so postali prijatelji / iron. ti si pa lep prijatelj / družinski, mladostni, osebni prijatelj / kot nagovor dragi prijatelj // kdor ima do koga naklonjen, prijazen odnos: Jugoslavija ima v svetu veliko prijateljev; biti prijatelj otrok, revežev / pes je človekov prijatelj / Društvo prijateljev mladine // s prilastkom kdor s kom dobro sodeluje, zlasti v gospodarstvu: poslovni, trgovski prijatelj 2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: gozd je njegov prijatelj; otroku so se živali smilile, zato je pridno krmil svoje prijatelje / krilati prijatelji ptiči 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima zanimanje, nagnjenje za kaj: oddaja za prijatelje dobre glasbe; biti prijatelj narave, pog. dobre kapljice; nisem prijatelj dolgih sprehodov / to vino ima veliko prijateljev mnogo ljudi ga kupuje, pije; publ. prijatelji smučanja so bili s počitnicami zadovoljni smučarji 4. ekspr. fant, zaročenec: že dolgo ima prijatelja; prišla je na ples s svojim prijateljem ● ekspr. stroji so človekovi prijatelji mu koristijo, olajšujejo delo; iron. v stanovanju je našel domačega, hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj; ekspr. prijatelj gor, prijatelj dol ne morem ti ustreči, čeprav sva prijatelja; prijatelja spoznaš v nesreči; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnosegastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami
  23.      prijáteljček  -čka m () manjšalnica od prijatelj: rad se je igral s prijateljčki / kot nagovor te zebe, prijateljček / dobro je skrbel za svoje krilate prijateljčke
  24.      prijáteljev  -a -o () svojilni pridevnik od prijatelj: prijateljeve besede so ga opogumile
  25.      prijateljevánje  -a s () glagolnik od prijateljevati: prijateljevanje s Čopom je bilo za Prešerna zelo pomembno

   4.519 4.544 4.569 4.594 4.619 4.644 4.669 4.694 4.719 4.744  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA