Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (4.594-4.618)


  1.      pretepáštvo  -a s (ȃ) dejavnost pretepačev: boriti se proti pretepaštvu; bili so žrtve pretepaštva / kdaj ga bo minila razposajenost in pretepaštvo nagnjenje k tej dejavnosti ♪
  2.      pretépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) večkrat zelo tepsti: že vsa leta jo mož pretepa; otroke pretepa s palico; pretepati do krvi / nehaj pretepati žival tepsti pretépati se medsebojno si dajati udarce: spet se pretepajo / rad se pretepa ∙ ekspr. ne bom se pretepal za tujce bojeval ♪
  3.      pretepávati  -am nedov. (ȃ) star. pretepati: pretepava ženo in otroke / pretepavati žival z bičem / otroci so se radi pretepavali ♪
  4.      pretepênec  -nca m (é) kdor je pretepen: pretepenca sta bila v nezavesti; močiti pretepenca ♪
  5.      pretêpsti  -têpem dov., pretépel pretêpla (é) zelo natepsti: v jezi je pretepel hčerko; pretepsti s palico; ekspr. nečloveško so ga pretepli; ekspr. pretepsti koga do mrtvega; pretepel ga je kot psa; ekspr. pretepel jo bo, da bo vsa črna ∙ ekspr. najrajši bi se pretepel zelo sem jezen nase pretepèn -êna -o: pretepeno telo; pretepen do krvi ∙ tak sem, kot bi bil pretepen zelo sem utrujen; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno ♪
  6.      preteptáti  -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) popolnoma, v celoti steptati: preteptati sneg / s smučmi preteptati skakalnico ♪
  7.      pretêsen  stil. pretesán -têsna -o tudi -ó prid. (é ȃ é) preveč tesen: pretesni čevlji; pretesna obleka / čoln je pretesen; pretesna soba / ekspr. živeti pretesno, omejeno življenje / pretesni odnosi; pretesna zveza pretesnó tudi pretêsno prisl.: obleka se ji pretesno prilega / v povedni rabi v sobi je pretesno ♪
  8.      pretét  -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: preteti potuhnjenec, spet ima nekaj za bregom; ta preteta živalca se mu je spretno umikala pretéto prisl.: preteto dobro mu gre; to je tako preteto lahko reči / kot vzklik preteto, če to ni od sile ♪
  9.      pretézati  -am nedov. (ẹ̄) pretegovati: pretezal je otrdele noge / pretezal se je in zehal / pretezati se na postelji ∙ ekspr. ne bom se pretezal se preveč, pretirano trudil, si prizadeval ♪
  10.      pretéža  -e ž (ẹ́) žel. teža, večja od dovoljene: ugotoviti pretežo; preteža vagona / preteža vlaka teža vlaka, večja od dovoljene vlečne moči lokomotive ♪
  11.      pretežáven  -vna -o prid. (á ā) preveč težaven: pretežaven vzpon; to je zanj pretežavna naloga; pretežavno delo, vprašanje / ekspr. znajti se v pretežavnem položaju zelo težavnem ♪
  12.      pretêžek  in pretežák -têžka -o tudi -ó prid. (é ȃ é) preveč težek: pretežek tovor; voz je pretežek; pretežka žival / pretežke naloge; pretežka služba / to je zanj pretežka hrana / pretežko življenje pretežkó prisl.: to mu ni bilo pretežko storiti ♪
  13.      pretéžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. z izrazom količine ki obsega, predstavlja večji del česa: pretežni del izobražencev se jim je pridružil; pretežen del svojega življenja je preživel na kmetih; mnenje pretežne večine / publ. oboroženi so v pretežni meri s sodobnim orožjem v glavnem, pretežno; prebivalci tega področja so v pretežni večini priseljenci večinoma 2. ki obstaja v razmeroma veliki meri, stopnji: upoštevati pretežni vpliv okolja; pretežna oblačnost / publ. z doseženim stanjem so v pretežni meri zadovoljni precej, pretežno pretéžno prisl.: preživlja se pretežno z nabiranjem zelišč; to je pretežno njegova zasluga; pretežno oblačno bo ♪
  14.      pretéžkati  -am dov. (ẹ̑) ekspr. pretehtati, presoditi: pretežkaj še enkrat svojo ceno ♪
  15.      pretéžnost  -i ž (ẹ̄) dejstvo, da kaj obsega, predstavlja večji del česa: kritizirati pretežnost samo sprotnih, praktičnih nalog v delovnem načrtu / pretežnost sivih tonov na sliki razmeroma velika mera, stopnja ∙ star. hoteli so mu dokazati svojo pretežnost in prednost prevlado, premoč ♪
  16.      pretočítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pretočiti: pretočitev vina v nove sode ♦ geogr. pojav, da pritok enega porečja z erozijo povzroči, da začne vanj pritekati voda drugega porečja ♪
  17.      pretopítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pretopiti: pretopitev železa / pretopitev blaga v denar ♪
  18.      pretvorítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pretvoriti: pretvoritev snovi / pretvoritev možnosti v resničnost ♪
  19.      preučítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preučiti: preučitev delavcev / preučitev literarne preteklosti / prošnjo priporočamo v skrbno preučitev ♪
  20.      preuméten  -tna -o prid. (ẹ́) knjiž. preveč nenaraven, preveč izumetničen: preumeten jezik povesti / preumetno vedenje preumétno prisl.: preumetno govoriti ∙ ekspr. preumetno poslikana stena zelo umetno ♪
  21.      preuredítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preurediti: preureditev in razširitev muzeja; delna preureditev stanovanja / družbena preureditev; preureditev uprave ♪
  22.      preusmerítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preusmeriti: preusmeritev prometa; preusmeritev rečnega toka / preusmeritev interesov; preusmeritev politike / idejna preusmeritev / preusmeritev proizvodnje / preusmeritev kupcev k uporabi domačih izdelkov ♪
  23.      preustrojítev  -tve ž (ȋ) knjiž. preoblikovanje, preureditev: preustrojitev družbe; preustrojitev zakonov ♪
  24.      preustvarítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preustvariti: preustvaritev odnosov med ljudmi / preustvaritev mita ♪
  25.      preužítek  -tka m (ȋ) v kmečkem okolju pravno zagotovljena pravica do stanovanja, hrane v hiši ob spremembi lastnika: daje mu preužitek; dobiti, izgovoriti si preužitek; pogodba o preužitku / biti na preužitku; imeti koga na preužitku ♪

   4.469 4.494 4.519 4.544 4.569 4.594 4.619 4.644 4.669 4.694  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA