Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (4.301-4.325)


  1.      poteptávati  -am [tudi tǝp] nedov. (ȃ) knjiž. teptati: poteptavati sneg, zemljo / poteptavati z nogami ♪
  2.      potepúh  -a m (ū) kdor hodi iz kraja v kraj in je brez zaposlitve: ujeli so potepuha; tatovi in potepuhi // ekspr. kdor se (rad) potepa: fant je velik potepuh ♪
  3.      potepúhinja  -e ž (ū) ženska oblika od potepuh: potepuhi in potepuhinje ♪
  4.      potepúšček  -čka m (ȗ) manjšalnica od potepuh: to pa je naš potepušček ♪
  5.      potepúška  -e ž (ȗ) ženska oblika od potepuh: beračice in potepuške / naše potepuške še zdaj ni domov ♪
  6.      potepúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na potepuhe ali potepuštvo: potepuški fant; potepuški otroci; ubili so potepuškega psa / potepuško življenje / v njem je precej potepuške krvi potepúško prisl.: potepuško živeti ♪
  7.      potepúštvo  -a s (ȗ) potepuško življenje: odpovedal se je potepuštvu / zaprli so jo zaradi potepuštva ♪
  8.      potérjati  -am dov. (ẹ̑) zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: poterjala je brata, da ji vrne denar // drugega za drugim izterjati: poterjati davke, dolgove ♪
  9.      poteščáti  -ám [tǝš] dov. (á ȃ) nar. potolažiti, pomiriti: poteščati otroka / poteščati žejo ♪
  10.      potešênost  -i ž (é) stanje potešenega človeka: občutiti potešenost / duševna potešenost ♪
  11.      potešítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potešiti: potešitev radovednosti / nikjer ni mogel najti potešitve ♪
  12.      potešíti  -ím tudi potéšiti -im dov., potéši; potéšil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen: potešiti otroka / s svojo obljubo ga je potešila 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, pijači: potešila je lakoto; potešiti (si) žejo // knjiž. (spolno) zadovoljiti: noben moški je ni mogel potešiti / potešiti poželenje 3. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: s cigareto je hotel potešiti jezo / potešiti bolečino / potešiti radovednost 4. knjiž. uresničiti, izpolniti: potešiti hrepenenje; potešiti želje potešèn -êna -o tudi potéšen -a -o: potešen je šel domov; potešena lakota ♪
  13.      potešljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da potešiti: potešljiv otrok / potešljiva želja po lepoti ♪
  14.      potéza  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od potegniti: poteza s čopičem, peresom; poteza z roko / krtačiti si lase s hitrimi potezami potegljaji; z odločno potezo je prečrtal stavek // šah. premaknitev figure po določenem pravilu na drugo polje: izsiliti potezo; kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igre; igralec je na potezi mora napraviti potezo; mat v treh potezah ∙ publ. zdaj so na potezi pedagogi morajo kaj ukreniti pedagogi 2. črti, gubi podobna zareza na obrazu: globoka poteza ob ustih // nav. mn. videz, zunanja podoba obraza: njegove poteze so izražale žalost; imeti nežne, odločne poteze; zaradi bolečin spačene poteze; ekspr.: jeklene, mehke poteze; obraz s pravilnimi potezami / na starost so se njene poteze polepšale izraz 3. nepretrgana vrsta točk; črta: narediti navpično potezo; debele in tanke poteze pri črkah / naslov je bil napisan z odločnimi potezami / risba v nežnih potezah 4. osnovna lastnost ali značilnost: ta poteza mi je pri njem najbolj všeč; to je bistvena poteza njegovega značaja 5. nav. mn., s prilastkom kar kaže, nakazuje kaj brez podrobnosti: glavne poteze in obrisi česa / publ., z oslabljenim pomenom odtujenost je dobivala določnejše poteze je postajala določnejša / pokazati kaj v glavnih, osnovnih potezah; to je v kratkih potezah vsebina knjige; dati pregled v splošnih potezah 6. ekspr. dejanje, ukrep, ravnanje: to ni bila pametna poteza; z nasprotno potezo so preprečili načrt; s taktično potezo rešiti položaj / narediti prvo potezo ♪
  15.      potezáča  -e ž (á) knjiž., redko žaga, ki jo vlečeta dva človeka; dvoročna žaga: žagati s potezačo ♪
  16.      potezálo  -a s (á) priprava, navadno v obliki vrvi, palice, za potegovanje, vlečenje: potegniti potezalo pri svetilki; potezalo zvonca ♪
  17.      potézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od potezati: potezanje vrvi / potezanje z lokom / potezanje za naklonjenost ♪
  18.      potézati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. potegovati: z roko potezati po čelu / otrok je potezal mamo za krilo / potezati se za naklonjenost / potezati se za mesto učitelja ♪
  19.      potézen  -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na potegovanje, vlečenje: potezna moč / potezna verižica, vrvica, žica / potezna svetilka; potezna zavesa ♦ elektr. potezno stikalo stikalo, katerega vzvod se proži s potezno vrvico ♪
  20.      potézica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od poteza: opazil je vsako potezico na obrazu / tipična potezica njegovega značaja ♪
  21.      potéžkati  -am dov. (ẹ̑) z dvigom z rokami poskusiti ugotoviti težo: potežkati grozd, košaro; previdno, skrbno potežkati / potežkal je sekiro v roki ♪
  22.      potežkávati  -am nedov. (ȃ) z dvigom z rokami poskušati ugotoviti težo: potežkavati nahrbtnik / potežkaval je denar na dlani ♪
  23.      potlačítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potlačiti: potlačitev spominov / potlačitev v podzavest / potlačitev revolucije ♪
  24.      potopítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potopiti: potopitev telesa v tekočino / potopitev sovražne ladje ♪
  25.      potráten  -tna -o prid., potrátnejši (á ā) nav. ekspr. ki po nepotrebnem porablja dobrine: v mladosti je bil bogat in potraten; potratna ženska; pri kuhanju je potratna / potratne pojedine; potratno življenje // knjiž. razkošen: potratne palače; potratna ureditev sob ● ekspr. kaditi potratne cigarete zelo drage potrátno prisl.: živeti potratno; potratno opremljeno stanovanje / v povedni rabi potratno bi bilo kupovati tako drage stvari ♪

   4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA