Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (4.219-4.243)



  1.      pošngan  -a -o prid. (ẹ̑) nar. gorenjsko, v zvezi poštengana kaša gosta kaša z vtisnjenimi jamicami za maščobo
  2.      poštenják  -a m (á) pošten človek: celo življenje je bil poštenjak; imeli so ga za poštenjaka / iron. ti si pa lep poštenjak
  3.      poštenjákar  -ja m () ekspr. pošten človek: očeta poznam in vem, da je poštenjakar
  4.      poštenjákarski  -a -o prid. () nanašajoč se na poštenjakarje: poštenjakarsko ravnanje / ogledoval si jo je s poštenjakarskimi očmi
  5.      poštenjákinja  -e ž (á) ekspr. poštena ženska: soseda je znana kot poštenjakinja
  6.      poštenjákovič  -a m (á) 1. ekspr. pošten človek: fant je poštenjakovič in mi rad pomaga / iron. takih poštenjakovičev se ne manjka 2. evfem. tat, kradljivec: poštenjakoviče so že prijeli
  7.      poštenjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na poštenjake: poštenjaške navade / s svojim poštenjaškim obrazom je vsem ugajal
  8.      pošnje  -a s (é) 1. poštenost: znan je po svojem poštenju; njegov ponos in poštenje 2. star. čast, ugled, dobro ime: izgubiti poštenje; veliko da na svoje poštenje ● ekspr. na mojo čast in poštenje res je tako
  9.      pošnost  -i ž (é) lastnost, značilnost poštenega človeka: znan je po svoji delavnosti in poštenosti / ekspr. dekle je bilo poosebljena poštenost / ekspr. na svetu ni več poštenosti / znanstvena poštenost
  10.      pošti 1jem dov. (ẹ́ ẹ̑) prešteti: poštej denar; vem, da jih je toliko, saj sem jih poštel
  11.      pošti 2jem nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. zahodno ceniti, spoštovati: ljudje ga niso pošteli; tam ga nihče ne pošteje / pošteti opomin upoštevati
  12.      pošv  m neskl. () v prislovni rabi, v zvezah: jemati, vzeti okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati
  13.      pošvanje  -a s (ẹ́) zastar. upoštevanje: poštevanje razmer
  14.      pošvanka  -e ž (ẹ́) sistem produktov po dveh celih števil od 1 do 10: poštevanke še ne zna; učiti otroke poštevanko; podatke je povedal kot poštevanko / poštevanka števila 3; poštevanka do deset ∙ ekspr. ta stvar sodi v poštevanko knjižničarstva v začetno, osnovno znanjemat. velika poštevanka sistem produktov po dveh celih števil od 10 do 20
  15.      pošvati  -am nedov. (ẹ́) zastar. upoštevati: te okoliščine je treba poštevati ● zastar. poštevati število s tri množiti
  16.      pošušvati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih šušteti: breze pošuštevajo; listje pošušteva v vetru / sedel je za pisalno mizo in pošušteval s papirjem
  17.      poči  -čem dov., poci potete; pokel pokla (é) 1. krajši čas teči: nekaj korakov je potekel; pes je potekel pred gospodarjem; potekel je za njim // knjiž. priteči: kri poteče iz rane; iz drevesa je potekel sok / iz oči so ji potekle solze začela je jokati 2. prenehati trajati: dopust mi jutri poteče; njegov mandat poteče letos / leto je hitro poteklo minilo // prenehati biti veljaven: dovolilnica bo kmalu potekla; potni list je že potekel ● ekspr. beseda mu je potekla ne ve, kaj bi še povedal; ekspr. živež je potekel zmanjkalo ga je; knjiž. trditev je potekla iz novejše filozofije ima osnovo, izhodišče v njej; knjiž. kar poteče izpod njegovega peresa, je vredno brati kar on napiše; publ. posvet je potekel v prijetnem ozračju potekal pokel -êkla -o: poteklo dovoljenje ∙ knjiž. to se je zgodilo poteklo noč preteklo
  18.      poteftán  -a -o [tudi tǝf] prid. (á) pog. 1. pomečkan, potlačen: poteftan klobuk 2. potrt, pobit: bil je ves poteftan
  19.      pog  -éga m ( ẹ́) glagolnik od potegniti: poteg vrvi; poteg z roko / z močnim potegom je izruvala rastlino; že s prvim potegom so ujeli veliko rib / svetilka, zvonec na poteg ◊ muz. del trobila, ki se poljubno premika in s tem spreminja višino tona; šport. dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec z enim gibom dvigniti utež nad glavo
  20.      poga  -e ž (ẹ̑) teh. gumijasta ali plastična cev za izvlečenje, pretakanje tekočine
  21.      pogalica  -e ž (ẹ̄) nar. priprava v obliki vrvi za potegovanje, vlečenje: potegalica se je utrgala
  22.      potegálka  -e [tudi k] ž () rib. vlačilna mreža, s katero se zagradi priobalni del morja in s pritegovanjem k obali lovijo ribe; trata: loviti s potegalko
  23.      pogati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. potegovati: hitro je potegal za vrv / potegal se je za prvo mesto
  24.      potegávščina  -e ž () neresen, smešen ali zabaven dogodek, s katerim se kdo prevara, ukani: vse je bila le velika potegavščina, a on tega ni spoznal // neresen, smešen ali zabaven dogodek sploh: od srca se je nasmejal njegovim potegavščinam; bil je pripravljen na vse potegavščine / ekspr. privoščiti si potegavščino na profesorjev račun / pogovarjali so se o šolskih potegavščinah
  25.      potegín  -a m () redko dolgin: kdo pa je tisti potegin

   4.094 4.119 4.144 4.169 4.194 4.219 4.244 4.269 4.294 4.319  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA