Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (4.176-4.200)


  1.      poselítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od poseliti: osvojitev in poselitev polotoka; potek poselitve / poselitev pokrajine s tujimi kmeti / enakomerna poselitev poseljenost ♪
  2.      posésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na posest: ugotavljanje posestnega stanja / posestne oblike / posestna pravda ♦ jur. posestni list list zemljiškoknjižnega vložka, na katerem so vpisane parcele; posestno dejanje izvajanje dejanske oblasti nad predmetom posesti ♪
  3.      posestevce  gl. posestvece ♪
  4.      posétev  -tve ž (ẹ̑) 1. glagolnik od posejati: razredčene travnike zagostiti s posetvijo travnega semena / opraviti posetev 2. posevek: voda je prizadejala posetvam veliko škode / njiva za šest mernikov posetve ♪
  5.      poslástek  -tka m (ȃ) ekspr. kar kdo zelo rad jé; posladek: večkrat mu prinese kak poslastek / sir je zanj najljubši poslastek / postregla jim je z izbranimi poslastki poslasticami ♪
  6.      poslovenítelj  -a m (ȋ) knjiž., redko prevajalec v slovenski jezik: poslovenitelj drame je naš znani prevajalec ♪
  7.      poslovenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od posloveniti: odlična poslovenitev romana / drama v poslovenitvi znanega prevajalca / izdajati poslovenitve ♪
  8.      posmŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na čas po smrti: posmrtna slava / ekspr. pokojnikove posmrtne ostanke so prepeljali v rojstni kraj truplo; posmrtna izdaja pisateljevih del; njegova posmrtna maska je ohranjena mavčni odlitek pokojnikovega obraza / verovati v posmrtno življenje v različnih religijah v nadaljevanje obstajanja po smrti ♪
  9.      posnétek  -tka m (ẹ̑) 1. z rodilnikom kar je narejeno čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: to je le posnetek marmorja; ima posnetek starega kovanca; dober posnetek krzna, usnja / ekspr. sin je veren posnetek svojega očeta 2. kar nastane pri prenosu s filmsko kamero, fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: narediti posnetek; format posnetka / posnetki iz zraka // fotografija, slika: razstaviti najboljše posnetke; pokrajinski posnetki; skupinski posnetki; umetniški posnetki / barvni, črno-beli posnetek / fotografski posnetek rokopisa // film. del prizora, posnet v času, ko se kamera sproži, do takrat, ko se ustavi: lepiti, montirati, rezati posnetke; dolžina posnetkov / dolgi, statični posnetki / notranji, zunanji posnetki narejeni v ateljeju, zunaj ateljeja / bližnji posnetek ki pokaže igralca od glave do pasu 3. rad. zvok ali slika, zapisana na magnetni trak, ploščo: gledati, poslušati, predvajati posnetek; posnetki opere, simfonije / slikovni, zvočni posnetek; tonski posnetek radijske igre / posnetek na magnetoskopskem traku / radijski, televizijski posnetek ◊ fot. bližinski posnetek od blizu; daljinski posnetek napravljen s teleobjektivom; neostri posnetek pri katerem posneti predmet, pojav ni jasno, razločno viden; ostri posnetek pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; premaknjeni posnetek nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem; protisvetlobni posnetek pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja; med. rentgenski posnetek; obrt. narediti posnetek pri krojenju odrezati odvečno blago na ramah, v pasu ♪
  10.      pospeševátelj  -a m (ȃ) pospeševalec: bil je velik pospeševatelj slovenskega planinstva; on je eden glavnih pospeševateljev ljudske umetnosti ♪
  11.      pospešítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pospešiti: s tem so dosegli pospešitev prevoza na vseh progah; pospešitev korakov / zahtevali so pospešitev stanovanjske gradnje / pospešitev kulturnega delovanja ♪
  12.      posplošítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od posplošiti: poenostavitev in posplošitev izjav, primerov, sodb / posplošitev avtobiografske snovi ♪
  13.      posrebrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od posrebriti: posrebritev verižice ♪
  14.      postavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od postaviti: a) postavitev drogov, mlajev / postavitev pohištva; postavitev spomenika je nadzoroval kipar sam / postavitev učencev v vrsto je trajala dolgo časa / postavitev straže b) postavitev nove šole je bila za občane velik praznik c) postavitev za direktorja mu nalaga nove dolžnosti / postavitev predlogov, vprašanj č) nova postavitev Hamleta mu zelo ugaja / gledališka postavitev d) postavitev izpitnih rokov / postavitev razstave jim je vzela veliko časa ♪
  15.      posteklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati podoben steklu: riž pražimo, da postekleni ∙ ekspr. njene oči so posteklenele osteklenele posteklenèl in posteklenél -éla -o: posteklenela čebula ∙ ekspr. smučati se na posteklenelem smučišču poledenelem ♪
  16.      postekleníti  -ím dov., posteklénil (ȋ í) knjiž., redko glazirati, emajlirati: postekleniti kopalno kad posteklenjèn -êna -o: posteklenjena opeka ♪
  17.      posteklína  -e ž (í) knjiž., redko glazura, emajl: posteklina na kadi je razpokala ♪
  18.      posteklíti  -ím dov., postéklil (ȋ í) knjiž. glazirati, emajlirati: postekliti lonec postekljèn -êna -o: postekljena kad, ploščica ♪
  19.      póstelj  -i ž (ọ́) nav. im., tož. ed., star. postelja: postiljati postelj; leči v postelj; mehka, široka postelj ♪
  20.      póstelja  -e ž (ọ́) kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje, spanje: v sobi sta dve postelji; napraviti posteljo postlati, urediti; postlati posteljo; pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; uleči se na posteljo, v posteljo; biti, ležati v postelji; otrok spi v svoji postelji; mehka, trda postelja; stranica, zglavje postelje / posteljo in omaro je naredil mizar posteljno ogrodje; lesena, železna postelja; nadstropne postelje / v počitniškem domu je še nekaj prostih postelj ležišč / hotelska cena za posteljo za prenočevanje, prenočišče / stali so okrog bolniške postelje; otroška postelja; poročna postelja postelja novoporočencev / francoska postelja navadno za dve osebi, nekoliko ožja od zakonske postelje; zakonska postelja za dve osebi; zložljiva postelja ∙ knjiž. otrok moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju; pog. sredi noči so ga dvignili iz postelje zbudili, poklicali; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; pog. bali smo se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila, prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; pog. zvečer gre zgodaj v posteljo spat; evfem. šla je z njim v posteljo spolno je občevala z njim; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; evfem. v postelji sta se dobro ujemala v spolnih odnosih; nar. žena je v (otroški) postelji je pred kratkim rodila; knjiž. dajati kaj na Prokrustovo posteljo s silo prilagajati določenim merilom, normam; ležati na smrtni postelji umirati ◊ jur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi ♪
  21.      pósteljen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na posteljo: posteljni vložek; posteljne noge; prednja, zadnja posteljna stranica; leseno, železno posteljno ogrodje / posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; posteljno pregrinjalo; knjiž. posteljna omarica, posoda nočna omarica, posoda / publ. bolnica nima dovolj posteljnega fonda postelj / evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov prizorov, ki prikazujejo spolno občevanje ◊ tekst. posteljna tkanina tkanina, ki se uporablja za izdelovanje posteljnega perila; zool. posteljna stenica zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu, Cimex lectularius ♪
  22.      pósteljica  -e ž (ọ́) 1. manjšalnica od postelja: postlati posteljico; otrok je zlezel iz posteljice; položila jo je v posteljico / otroška, zložljiva posteljica 2. anat. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj: iztisniti posteljico; odstraniti priraščeno posteljico ◊ grad. plast peska, na katero se položi podzemni kabel, kanalizacijske cevi ♪
  23.      posteljíšče  -a s (í) zastar. posteljno ogrodje: klečeč ob postelji, se je s čelom naslonila na posteljišče; leseno posteljišče ♪
  24.      posteljnína  -e ž (ȋ) blazine, odeje in posteljno perilo: prezračiti posteljnino; omara, predal za posteljnino / bela posteljnina posteljno perilo ♪
  25.      posteljnják  -a m (á) posteljno ogrodje: lesen, železen posteljnjak; s komolci se je opiral na rob posteljnjaka // knjiž. pograd: v baraki so stali posteljnjaki tesno drug ob drugem / ranjenci so ležali po tleh na raztrganih posteljnjakih slamnjačah, žimnicah ♪

   4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA