Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (41.344-41.368)


  1.      zlatobròv  -ôva m (ȍ ó) zool. v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv; orada ♪
  2.      zlatoláska  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah ◊ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus ♪
  3.      zlatorítka  -e ž (ȋ) zool. bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega v skupinah živeče gosenice uničujejo liste zlasti sadnega drevja, Euproctis chrysorrhoea: zlatoritke in gobarji ♪
  4.      zlatoróg  -a m (ọ̑) po ljudskem verovanju kozorog z zlatimi rogovi, ki živi visoko v gorah: zgodbe o zlatorogu / pesnitev Zlatorog ♪
  5.      zlatoróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) v pravljicah ki ima zlate rogove: zlatorog kozel ♪
  6.      zlatoúst  -a m (ȗ) ekspr. kdor modro, pametno govori: ubogati nasvete zlatousta; iron. ne nasedaj takšnim zlatoustom ♪
  7.      zlatozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. ki ima zlat zob, zlate zobe: zlatozob moški ♪
  8.      zlécati se  -am se nedov. (ẹ̄) star. 1. (po)legati z iztegnjenimi udi: utrujeno so se zlecali po ležiščih; kljub slabemu vremenu so se zlecali po plaži ∙ star. za cesto so se zlecale zelene jase so bile, se razprostirale 2. pretegovati se, iztegovati se: otroci so počasi vstajali in se zlecali ♪
  9.      zledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda v steklenici je zledenela // prekriti se z ledom; poledeneti: v osojnih legah je cesta zledenela / jezero je zledenelo 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mu zledenele 3. ekspr. postati negiben, tog: ob tem prizoru so vsi zledeneli; zledeneti od groze // v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: ob kriku mu je zledenela kri v žilah; ko ga je zagledala, ji je srce zledenelo ● ekspr. njegov prijazni pogled je nenadoma zledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob pogledu na žrtev mu je zledenel nasmeh izginil zledenèl in zledenél -éla -o: pasti na zledenelem snegu; zledenela cesta; zledenela reka ♪
  10.      zlékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) spraviti v ležeč položaj z iztegnjenimi udi: zleknil ga je po tleh; zlekniti otroka po trebuščku // narediti, da je kaj v ležečem položaju, iztegnjeno, zravnano: zlekniti hrbet, telo / ekspr. trudne ude je zleknil po travi / star. zlekniti roke proti čemu iztegniti zlékniti se uleči se z iztegnjenimi udi: zlekniti se na bok, hrbet; zleknil se je na klop, v travo, po postelji; udobno se zlekniti v naslanjač; zlekniti se nazaj, vznak; pren. na trate in parke se je zleknila pomlad // postati iztegnjen, zravnan: vrat se mu je čudno zleknil / hrib se je zleknil v raven greben polagoma prešel; žival se je zleknila v dolg skok ● ekspr. zleknil se je po tleh, kakor je dolg in širok padel je tako, da je bil ves na tleh zléknjen -a -o: imeti zleknjen križ; zleknjen v naslanjaču je bral; sedela je napol zleknjena na klopi ♪
  11.      zlekováti  -újem nedov. (á ȗ) star. pretegovati, iztegovati: leno je zlekovala otrdele noge zlekováti se (po)legati z iztegnjenimi udi: zlekovali so se po travi ♪
  12.      zlépa  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da se dejanje opravlja brez sile, strogosti, grobosti, ant. zgrda: zlepa marsikaj opraviš pri njih; zlepa se pogovoriti; zlepa mu to povej / elipt. poslušajte, je začela zlepa / poskušala je že zlepa in zgrda, a ni nič pomagalo 2. ekspr., v nikalnih stavkih izraža, da se dejanje redko uresniči: zlepa ne dobite koga, ki bi bil tako prijazen kot ona; to ste junaki, da zlepa ni takih / take priložnosti zlepa ne bo več / obračal se je in zlepa ni mogel zaspati zelo dolgo ● ekspr. voda je dobra, da zlepa ni take je zelo dobra; preg. bolje zlepa kakor zgrda; preg. kdor noče zlepa, mora zgrda ♪
  13.      zlépek  -pka m (ẹ̑) kar je zlepljeno: zlepki se prijemljejo na podplate; zlepki filmskega traku ♪
  14.      zlepíti  in zlépiti -im, tudi zlépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) z uporabo lepila povzročiti, da se kaj sprime: zlepiti razbite kose; zlepiti s klejem; lepilo je slabo zlepilo; trdno zlepiti; pren. zlepiti življenje iz drobcev // zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime: gnojni izcedek mu je zlepil veke zlepíti se in zlépiti se, tudi zlépiti se zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu: lasje so se ji zlepili; zaradi vlage so se znamke zlepile / zlepiti se v kepo zlépljen -a -o: zlepljeni drobci kamnin; karton, zlepljen iz več plasti; šop zlepljene dlake; veke so ostale zlepljene ♪
  15.      zlesenéti  -ím dov. (ẹ́ í) oleseneti: steblo zleseni / zlesenel je kot kip ♪
  16.      zlésti  zlézem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z lezenjem priti: kača je zlezla na skalo / ščurek zleze pod smeti, v kot 2. priti kam, odkod, pomagajoč si z rokami in nogami: zlesti iz jame, izpod postelje; zlesti na peč, voz; zlesti pod mizo; zlesti skozi okno v hišo; previdno je zlezel v vodo / zlesti čez ograjo, na drevo splezati // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo iti, priti: zlesti izza mize; zlesti za omaro 3. počasi premikajoč se priti s prvotnega, navadnega mesta: naramnica mu je zlezla z rame; očala so mu zlezla na nos; ruta ji je zlezla za vrat 4. ekspr. izleči se: iz bube zleze metulj; iz jajca je zlezla račka ● ekspr. fant jim je zlezel v srce vzljubili so ga; ekspr. hiša je zlezla na kup se je podrla, razpadla; ekspr. hvala mu je zlezla v glavo postal je domišljav, prevzeten; šalj. pijača mu je zlezla v glavo, v lase opil se je; šalj. pijača mu je zlezla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. strah mu je zlezel v kosti zbal se je; žarg. učenec je komaj zlezel s težavo izdelal v šoli; pog. veke so mu zlezle skupaj zadremal je; ekspr. zdaj je tudi on zlezel iz plenic, povojev postal odrasel, samostojen; ekspr. navadno zleze iz postelje ob devetih vstane; ekspr. zlesti iz težav rešiti se iz neugodnega položaja; ekspr. zlesti na zeleno vejo gmotno si opomoči; ekspr. ta pisatelj zna zlesti pod kožo zna spoznati, predstaviti bistvo človeške narave; ekspr. zgodaj je zlezel pod odejo šel spat; ekspr. zlesti v dolgove zadolžiti se; ekspr. zlesti v dve gubé dobiti sključeno držo; ekspr. zlesti v hlače, v škornje obleči se, obuti se; evfem. zlezla je z njim v posteljo spolno je občevala z njim; pog. kar zlezla je skupaj omedlela; ekspr. v družbi, službi je visoko zlezel dosegel visok družbeni, službeni položaj; prim. izlesti ♪
  17.      zlèt  zléta m (ȅ ẹ́) 1. nekdaj slavnostna prireditev, na kateri množično nastopajo člani telovadnih društev: udeležiti se zleta; prirediti zlet / vsesokolski zlet v Pragi / zlet tabornikov 2. knjiž. vzlet: zlet rac z jezera 3. knjiž. polet: zlet na mesec / zavirati zlet misli ♪
  18.      zletávati  -am nedov. (ȃ) 1. večkrat zleteti: vrabci zletavajo z drevesa na tla / okrog njega so zletavale vrane letale 2. vzletavati: letala zletavajo ♪
  19.      zletíšče  -a s (í) nekdaj prostor za slavnostne prireditve, na katerih množično nastopajo člani telovadnih društev: nastop naraščajnikov na zletišču ♪
  20.      zlévanka  -e ž (ẹ́) nav. mn., nar. vzhodno jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi; zlivanka: peči zlevanke / ajdove, pšenične zlevanke ♪
  21.      zlíčkati  -am dov. (ȋ) odstraniti s koruznega storža krovne liste: zličkati koruzo ♪
  22.      zlíkati  -am tudi izlíkati -am dov. (ȋ) 1. s potegovanjem vročega likalnika po tkanini zgladiti: zlikati hlače, obleko; oprati in zlikati perilo // narediti kaj gladko, nezmečkano: pred obdelavo je treba pločevino zlikati / ekspr. ležišče, posteljo si vsako jutro skrbno zlika 2. knjiž. slovnično, stilno izboljšati: članek bo treba še zlikati; Prešeren je slovenski jezik poplemenitil in zlikal 3. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: v zavodu so ga dobro zlikali; izobraziti in zlikati človeka 4. star. zloščiti, osvetliti: zlikati čevlje, parket; zdrgniti in zlikati komate, bakren kotliček zlíkan tudi izlíkan -a -o 1. deležnik od zlikati: bleščeče zlikan avtomobil; skrbno zlikani robovi na hlačah; zlikana obleka, srajca; pospraviti zlikano perilo ∙ ekspr. bil je ves zlikan, kakor iz škatlice zelo skrbno oblečen, urejen 2. ekspr. ki je zelo skrbno oblečen, urejen: zlikan moški; vedno je vsa zlikana ♪
  23.      zlíti  zlíjem dov. (í) 1. z nagnjenjem posode narediti, da kaj tekočega kam pride: zliti mleko v lonec; zliti vodo po tleh; zliti proč, skupaj; vino se je zlilo čez rob kozarca ∙ ekspr. pijačo je zlil vase in odšel hitro, v velikih požirkih spil; ekspr. zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati 2. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: zliti svoja čustva v pesmi / svoje gorje je zlila v besede ga popisala zlíti se 1. tekoč priti skupaj: v dolini se potoka zlijeta 2. preiti drug v drugega: barve, zvoki se zlijejo / vozila in ljudje so se pred njegovimi očmi zlili v pisano gmoto / ekspr. pričevanja so se zlila v celoto // ekspr. postati eno, enovito: pesem se je zlila z ropotom koles; krošnje dreves so se zlile s temo / konj in jezdec sta se zlila v eno / priseljenci so se zlili z domačim prebivalstvom / njune ustnice so se zlile v poljub 3. ekspr. (hitro) množično priti: ljudje so se zlili na trg / pevski zbori so se zlili od blizu in daleč 4. brezoseb., ekspr. prenehati deževati: vedrili smo, dokler se ni zlilo / kaže, da se je zlilo zlít -a -o: v njem sta zlita dva človeka; program je zlit v en sam stavek; z življenjem zlita književnost ♦ lingv. zliti glas glas, sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; prim. izliti ♪
  24.      zlítina  in zlitína -e ž (ȋ; í) zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem: kovati, taliti zlitine; proti rjavenju odporna zlitina; trda, trdna zlitina; razmerje sestavin v zlitini / bakrove, železove zlitine; lahko taljiva zlitina ♦ metal. antikorozijska zlitina odporna proti koroziji; ležajne zlitine zlitine bakra, svinca, kositra, antimona in cinka, ki se uporabljajo za ležaje; ugotavljati čistino zlitine količino, odstotek čistih žlahtnih kovin v njej; teh. nerjavna zlitina ♪
  25.      zlítje  -a s (ȋ) glagolnik od zliti: zlitje potokov / zlitje barv / zlitje dveh glasov / zlitje z množico ♦ fiz. jedrska reakcija, pri kateri se združujejo jedra z majhno atomsko maso in sprošča energija; lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog ♪

   41.219 41.244 41.269 41.294 41.319 41.344 41.369 41.394 41.419 41.444  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA