Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (4.126-4.150)
- pólten -tna -o [u̯t] prid. (ọ̄) 1. nanašajoč se na polt: poltna barva 2. knjiž. čuten, poltén: poltna ljubezen / poltna pesem ♪
- poltén -a -o [u̯t] prid. (ẹ̑) nav. slabš. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost; čuten: poltena ljubezen, naslada / polteno življenje / polten človek / poltene ustnice ♪
- polténost -i [u̯t] ž (ẹ̑) nav. slabš. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: vdajati se poltenosti; poltenost in pohotnost / njegovim pesmim so očitali poltenost / čutila je, da je njegova ljubezen predvsem poltenost telesni, spolni užitek ♪
- póltêžek -žka -o [u̯t] prid. (ọ̑-é) 1. srednje težek: poltežki kamioni 2. šport., v zvezi poltežka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 75 in 90 kg: nastopiti v poltežki kategoriji; boksarski prvak v poltežki kategoriji ♪
- póltisočléten -tna -o [u̯t] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki traja pol tisočletja: poltisočletno obdobje / kljub poltisočletni odmaknjenosti se zdi knjiga moderna ♪
- poluterániti -im dov. (á ȃ) narediti kaj protestantsko, evangeličansko: poluteraniti prebivalce; poluteranilo se je zlasti plemstvo ♪
- pólvélter [u̯v] neskl. pril. (ọ̑-ẹ́) šport., v zvezi polvelter kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 60 in 63,5 kg: zmagati v polvelter kategoriji; boksar polvelter kategorije ♪
- pólzavésten -tna -o [u̯z] prid. (ọ̑-ẹ̄) 1. ki ni popolnoma pri zavesti: polzavesten bolnik; bil je že polzavesten, ko so ga našli / polzavestno stanje stanje, v katerem se osebek ne zaveda popolnoma 2. ki ni popolnoma zavesten, hoten: polzavestno dejanje; polzavestna laž, želja ∙ knjiž. v delu je prisotna polzavestna ideja o narodni samobitnosti ne popolnoma jasna, neizrazita ♪
- pólžláhten -tna -o [u̯ž] prid. (ọ̑-á) 1. agr. ki ni glede vseh lastnosti žlahten: polžlahtne jablane 2. knjiž., v zvezi polžlahtni kamen poldragi kamen ♪
- pomaknítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pomakniti: pomaknitev ure nazaj ♪
- pomilostítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pomilostiti: doseči pomilostitev; odločati, razpravljati o pomilostitvah; prošnja za pomilostitev ♦ jur. delna pomilostitev pri kateri je obsojencu odpuščen le del kazni; odlok o pomilostitvi ♪
- pomirítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pomiriti: pomiritev bolnika / pomiritev sprtih sosedov; pomiritev med državami / pomiritev sporov / iskati pomiritev v delu / tablete, zdravila za pomiritev ♪
- pomladítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pomladiti: pomladitev obraza / doživeti duhovno pomladitev / pomladitev uredništva / pomladitev gozda ♪
- pommes frites gl. pomfrit ♪
- pomnogotériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) star. zelo povečati, pomnožiti: pomnogoteril je svoje bogastvo ♪
- pomnožítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pomnožiti: pomnožitev prebivalstva je bila zelo opazna / pomnožitev kapitala, premoženja ♪
- pomodrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pomodreti ali pomodriti: znak zastrupitve s plinom je pomodritev kože ♪
- pomóten -tna -o prid. (ọ̑) jur. storjen, narejen po pomoti: pomotna izjava, navedba ♪
- pomračítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pomračiti: opazil je pomračitev njenega obraza / pomračitev resnice / pomračitev sonca ♪
- ponaredítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ponarediti: bil je obsojen zaradi ponareditve podpisa ♪
- ponašítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ponašiti: ponašitev tujega imena / ponašitev igre je dramatiku zelo uspela / ponašitev Molièrovih komedij ♪
- ponazorítev -tve ž (ȋ) 1. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: kartografska ponazoritev zemeljske površine; poročilu je dodana tudi grafična ponazoritev rasti proizvodnje 2. glagolnik od ponazoriti: ponazoritev besedila s slikami / v ponazoritev, za ponazoritev navajam nekaj številk ♪
- ponevíhten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na čas po nevihti: ponevihtni zrak; na vrh Triglava so prišli v hladnem ponevihtnem jutru ♪
- ponovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ponoviti: ponovitev poskusa, vprašanja; znak za ponovitev; izraziti zahtevo po ponovitvi / premiera in prva ponovitev repriza / ponovitev poštevanke, obravnavane učne snovi ♦ alp. opraviti ponovitev smeri; lit. ponovitev večkratna pojavitev iste besede ali besedne skupine; iteracija ♪
- pooblačítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pooblačiti se: pooblačitev neba na zahodu / vremenoslovci napovedujejo pooblačitve ♪
4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226