Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (4.076-4.100)
- pokrovíteljski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pokrovitelje ali pokroviteljstvo: pokroviteljska vloga vzgojiteljev / ekspr. govoriti s kom v pokroviteljskem tonu pokrovíteljsko prisl.: pokroviteljsko ga je potrepljal po rami; sam.: nekaj pokroviteljskega sva čutila do spečih tovarišev ♪
- pokrovíteljstvo -a s (ȋ) dejavnost pokroviteljev: potreboval bi njegovo pokroviteljstvo; pokroviteljstvo predstojnikov / pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel predsednik republike / organizirati koncerte pod pokroviteljstvom glasbene akademije ♪
- pokrstítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pokrstiti: pokrstitev poganskega ljudstva ♪
- polariméter -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje optične aktivnosti snovi ♪
- polaritéta -e ž (ẹ̑) knjiž. polarnost: to sta polariteti, med katerima je razpeta filozofija tega časa ♦ fiz. magnetna polariteta magnetna polarnost ♪
- polastítev -tve ž (ȋ) glagolnik od polastiti se: polastitev ozemlja ♪
- poledenítev -tve ž (ȋ) geol. prekritje kakega predela zemeljskega površja z ledeniki: poledenitev v ledeni dobi // vsaka od daljših hladnejših dob v pleistocenu: ostanki proda iz zadnje poledenitve ♪
- poléten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan; poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice // nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni ● poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra ◊ agr. poletna rez; astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor.
poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok (izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scoparia polétno prisl.: poletno se obleči ♪
- poléten 2 -tna -o prid. (ẹ̄) publ. poln poleta, vneme: napadi nasprotnega moštva so bili organizirani, poletni in trdni ♪
- polétenski -a -o [tǝn] prid. (ẹ̑) star. poleten1: bil je lep poletenski večer / poletenska obleka polétensko prisl.: biti poletensko oblečen ♪
- poletéti -ím dov., polêtel (ẹ́ í) 1. začeti leteti: ptič je skušal poleteti / pilot je vključil motorje in letalo je poletelo vzletelo / lastovke so že poletele iz gnezda odletele / ekspr. jadrnica je poletela od obale hitro odplula // knjiž. steči, pohiteti: po prstih je poletel k materi 2. s prislovnim določilom z letenjem opraviti določeno pot: poleteti v Beograd; vesoljska ladja je dvakrat poletela okrog lune / smučar je poletel okoli sto metrov ● ekspr. od vrat je poletel
klic: živel predsednik se je zaslišal ♪
- pólfotélj -a [u̯f] m (ọ̑-ẹ̑) udoben stol z naslonjalom za hrbet, navadno oblazinjen: sesti v polfotelj; fotelji in polfotelji ♪
- poliéster -tra m (ẹ́) kem. s polikondenzacijo karboksilnih kislin z večvalentnimi alkoholi nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken ♪
- pólinteligénca -e [ou̯] ž (ọ̑-ẹ̑) sloj polinteligentov, polinteligenti: v svojih romanih je prikazoval zlasti polinteligenco; nazori podeželske polinteligence ♪
- pólinteligènt -ênta in -énta [ou̯] m (ọ̑-ȅ ọ̑-é, ọ̑-ẹ́) kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo, polizobraženec: administratorke, nižji oficirji in drugi polinteligenti // ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: ima sicer univerzo, vendar je kljub temu polinteligent ♪
- politéhničen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko tehniški, tehničen: politehnični inštitut ♦ ped. politehnični princip povezovanje teoretičnega znanja s spoznavanjem osnov tehnike ♪
- politéhnik -a m (ẹ́) v nekaterih deželah slušatelj višje ali visoke šole za tehnične vede: politehniki drugega letnika / diplomirani politehnik ♪
- politéhnika -e ž (ẹ́) 1. v nekaterih deželah višja ali visoka šola za tehnične vede: vpisati se na politehniko; študent politehnike 2. knjiž., redko tehnične vede, tehnika: osnove politehnike ♪
- politéhniški -a -o prid. (ẹ́) knjiž., redko tehniški: politehniški študij ♪
- politeíst -a m (ȋ) kdor veruje v več bogov, mnogobožec ♪
- politeízem -zma m (ȋ) vera, verovanje v več bogov, mnogoboštvo: politeizem in monoteizem ♪
- polítičnoteritoriálen -lna -o prid. (í-ȃ) nanašajoč se na političnoupravno delitev državnega ozemlja: političnoteritorialna delitev / političnoteritorialna enota do 1963 družbenopolitična skupnost ♪
- polivalénten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element 2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna izobrazba / ta beseda je polivalentna večpomenska ♦ med. polivalentno cepivo cepivo proti različnim oblikam iste nalezljive bolezni ali proti več boleznim hkrati ♪
- pólkléten -tna -o [u̯k] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je v kleti, katere okna so nad zemljo: polkletno stanovanje / polkletno okno ♪
- pólkrátek -tka -o [u̯k] prid. (ọ̑-á) knjiž. srednje kratek: otrok v polkratkem krilu ♪
3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176