Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (401-425)



  1.      p  -a in p pa m (ẹ̑; é) nar. vzhodno tepec: zdaj vidim, da si pravi tep
  2.      tepáča  -e ž (á) gozd. sekira z ozkim in dolgim listom za podiranje drevja
  3.      pček  -čka m (é) ekspr. omejen, neumen človek, navadno otrok: ta tepček tega ne razume / kot nagovor ti moj tepček ● ekspr. imeti koga za tepčka norčevati se iz koga
  4.      pčevski  -a -o prid. (é) slabš. tak kot pri omejenem, neumnem človeku: tepčevsko vedenje
  5.      pčkast  -a -o prid. (é) ekspr. po vedenju, mišljenju podoben tepčku: njen tepčkasti mož ji je brezmejno zaupal
  6.      pec  -pca m (é) slabš. omejen, neumen človek: ne poslušaj teh tepcev; ta človek je pravi tepec / kot psovka kaj pa govoriš, tepec neumni
  7.      tepênje  -a s (é) glagolnik od tepsti: grozili so ji s tepenjem; tepenje živali
  8.      tepetáti  -ám nedov.) star. teptati: v diru so tepetali po blatu
  9.      pež  -a tudi tepèž -éža m (ẹ̑; ẹ́) glagolnik od tepsti: vol je tepeža vajen // pretep: nastal je splošen tepež; pog. priti cel iz tepeža
  10.      pežen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tepež: tepežni udarci / tepežna veselica
  11.      tepéžen  -žna -o prid. (ẹ̄) etn., v zvezi tepežni dan dan, ko se tepežka, 28. december: bilo je na tepežni dan
  12.      tepéžka  -e ž (ẹ̑) 1. etn. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: otroci se veselijo tepežke 2. ekspr., redko tepež, tepenje: če ne boš priden, bo tepežka
  13.      tepéžkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od tepežkati: otrokovo tepežkanje staršev
  14.      tepéžkar  -ja m (ẹ̑) etn. kdor tepežka: obdariti tepežkarja
  15.      tepéžkati  -am nedov. (ẹ̑) 1. etn. 28. decembra s šibo rahlo tepsti koga z namenom dobiti kak dar: otroci hodijo tepežkat / tepežkati po hišah 2. ekspr., redko tepsti, pretepati: tepežkati psa
  16.      tepéžnica  -e ž (ẹ̑) etn. 1. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: zgodilo se je na tepežnico 2. nabrani darovi tepežkarjev: razdeliti si tepežnico
  17.      tepéžnik  -a m (ẹ̑) etn. kdor tepežka: obdarovati tepežnike
  18.      tepidárij  -a m (á) arheol. prostor z mlačno kopeljo v rimskih kopališčih: kopati se v tepidariju; tepidarij in frigidarij
  19.      pih  -a m (ẹ́) nižje pog. preproga: pogrniti tepih; mehek tepih / celi tepihi mahu
  20.      pka  -e ž (ẹ̑) 1. hruška z jajčastimi, spodaj dlakavimi listi ali njen sad: posaditi tepko / sedeti pod tepko / tepke se medijo; jesti tepko ∙ ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan 2. ekspr. omejena, neumna ženska: ta tepka mu vse verjame / kot psovka kaj vendar govoriš, tepka 3. mn. pogača iz umešanega ali kvašenega testa, znana v Prekmurju: mesiti tepke
  21.      pkovec  -vca m (ẹ́) mošt ali žganje iz tepk: piti tepkovec
  22.      tepljáti  -ám nedov.) redko tapljati, trepljati: pomirjujoče tepljati konja po vratu
  23.      psija  -e ž (ẹ̄) nar. prekmursko okrogel plitev pekač: peči meso, pito v tepsiji; bakrena, lončena tepsija
  24.      psti  pem nedov., pel pla (é) 1. dajati komu udarce: tepsti otroka, žival; tepsti po glavi; tepsti z roko, s šibo; tepsti koga kakor vola zelo močno in neusmiljeno / tepsti konja, da bi premaknil voz / ekspr. dež ga tepe po licih; torba ga tepe po petah ga udarja; redko ptica tepe s krili maha, udarja 2. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: tepejo jih slabe letine, napačne odločitve / usoda, življenje ga zelo tepe ∙ preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudega psti se 1. dajati udarce drug drugemu: pred gostilno sta se tepla dva moška; otroci se večkrat prepirajo in tepejo / tepsti se s kom 2. ekspr. biti se, bojevati se: dve leti se je tepel na fronti; tepsti se s sovražno vojsko / tepsti se za pravico / tepsti se za izkoriščane, zapostavljene / dekle se je teplo z jokom // v zvezi z za zelo si prizadevati za uresničitev svoje želje ob enakem prizadevanju nasprotnikov: ljudje se kar tepejo za dobrega delavca, novi izdelek 3. ekspr. biti v velikem neskladju: te barve se tepejo; nova stavba se preveč tepe z okoljem / v njegovem ravnanju se tepejo kmečke in mestne navade / to se tepe z razumom ● ekspr. vetrovi se tepejo se v sunkih mešajo; redko tepsti se z revščino otepati se tepèn -êna -o: tepen otrok ∙ ekspr. tepeno moštvo premagano moštvo
  25.      teptáč  -a [tudi tǝp] m (á) kdor kaj tepta: teptači utrjujejo smučišče / redko teptači človeškega dostojanstva teptalci

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA