Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (3.944-3.968)



  1.      plahôten  -tna -o prid. (ó) knjiž., redko boječ: plahoten otrok / plahotno prebujanje narave
  2.      plakáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na plakat: plakatna oblika / plakatna objava sporočila / plakatne barve / plakatna stena stena, na katero se lepijo plakatipapir. plakatni papir trden, na eni strani gladek papir, navadno za reklamne tiskovine; um. plakatna tempera
  3.      plakar  -ja m () 1. kdor lepi, pritrjuje plakate: plakater je prelepil ograjo s plakati 2. plakatar: bil je znan plakater
  4.      plakarski  -a -o prid. () nanašajoč se na plakaterje ali plakat: reklamni in plakaterski servis; plakaterska akcija / plakaterski poklic / slabš. plakaterski način slikanja
  5.      plamti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s plamenom: ogenj ni ugasnil, a plamtel ni več / po hribih so plamteli kresovi 2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo plamti / pesn. njene oči so plamtele 3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njej je plamtelo navdušenje; v srcu je plamtel ogenj sovraštva / v očeh mu plamti veselje // v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: plamteti od ljubezni; ves je plamtel od jeze, razburjenja, sovraštva 4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamtel je za svobodo ● knjiž., ekspr. na vrtu plamtijo vrtnice cvetejo z rdečimi cveti; knjiž., ekspr. lica ji kar plamtijo od sramu zelo je zardela plamč -éča -e: plamteče bakle; plamteče domoljubje; hladila si je plamteča lica; gleda ga s plamtečimi očmi; prisl.: plamteče je utiral pot novim spoznanjem
  6.      planéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na planet: planetni prah / planetno gibanje / planetni sistem vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli Soncateh. planetno gibanje kroženje enega strojnega elementa okrog svoje osi in še okrog drugega elementa
  7.      planiméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za določanje ploščin na zemljevidih, katastrskih načrtih, risbah
  8.      plastelín  -a m () gnetljiva snov iz gline, voska, mineralnih barvil, ki se uporablja za modeliranje, oblikovanje: otroci radi delajo kipce iz plastelina; s plastelinom oblikovati sledove vloma
  9.      plásten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na plast ž: plastna delitev prebivalcev ◊ elektr. plastni upor upor, katerega upornost tvori tanka plast prevodne snovi na izolirnem materialu; lingv. stilno-plastni kvalifikatorji; petr. plastna usedlina usedlina, ki se useda v plasteh
  10.      plasn  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz plasta, plastične mase: plasteni izdelki
  11.      plastenják  -a m (á) vrtn. rastlinjak, pokrit s plastično folijo: gojiti krizanteme v plastenjakih
  12.      plasnka  -e ž (ẹ̄) žarg. posoda iz plastične mase, navadno steklenica: olje in kis je najraje kupovala v plastenkah
  13.      plavúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na plavut: ošiljena plavutna oblika / plavutna noga ♦ nav. mn., zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti
  14.      plebiscíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na plebiscit: plebiscitna komisija / plebiscitno ozemlje
  15.      plemenítenje  -a s () glagolnik od plemenititi: plemenitenje človekovih čustev / plemenitenje jekla; plemenitenje tkanin
  16.      plemenítev  -tve ž () glagolnik od plemeniti: plemenitev mladih telic
  17.      plenítev  -tve ž () glagolnik od pleniti: po večdnevni plenitvi se je turška vojska umaknila / preprečiti plenitev rudnika
  18.      pleteníca  -e ž (í) 1. iz več pramenov spleten trak: s srebrnimi pletenicami okrašena suknja; bombažne pletenice / pletenice iz slame 2. gastr. kiti podobno pecivo navadno iz kvašenega testa; pletenka: peči pletenice; žemlje in pletenice 3. nar. košara, jerbas: pletenica jajc, zrnja ● knjiž. tlak pokriva rjava pletenica pletena preproga; zastar. lase ima spletene v debelo pletenico kito
  19.      pleteníčenje  -a s () glagolnik od pleteničiti: njegovo pleteničenje je že vsem presedalo / pleteničenje grozljivih zgodb
  20.      pleteníčiti  -im nedov.) slabš. 1. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: sam ne verjame, kar pleteniči; nehaj že pleteničiti in povej, kaj bi rad / pleteničiti neslanosti 2. snovati, napletati: na gradu so spet nekaj pleteničili / pleteničiti novo zdraho
  21.      pleteníčje  -a s () um. okras v rezbarstvu 17. stoletja v obliki jezikastih trakov: pleteničje in hrustančevje
  22.      pletenína  -e ž (í) 1. tekstilni izdelek, narejen s pletenjem: izdelovati tkanine in pletenine; mehka, raztegljiva, vzorčasta pletenina / ročna, strojna pletenina ♦ obrt. dvolična pletenina ki je na pravi in na narobni strani enaka // s pletenjem narejeno oblačilo: rada nosi pletenine; plete jopice in druge pletenine; novi modeli tovarne pletenin 2. kar je narejeno s pletenjem, prepletanjem: žična pletenina; šibje za različne pletenine 3. um. okras iz geometrično prepletajočih se trakov: pletenina na korni pregraji / predromanska tritračna pletenina
  23.      pletenínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pletenino: pleteninasti izdelki / pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov; pleteninasta skulptura
  24.      pletenjáča  -e ž (á) knjiž. 1. pletena preproga: tla so bila prekrita s slamnatimi pletenjačami in kožami 2. pletena posoda, koš: prenašati tovor v pletenjačah; pletenjača za voz
  25.      plenje  -a s (é) 1. glagolnik od plesti: ukvarja se s pletenjem; bombaž, volna za pletenje; kvačkanje in pletenje / ročno, strojno pletenje / pletenje košar 2. kar se plete, je spleteno: ko je prišel, je odložila pletenje

   3.819 3.844 3.869 3.894 3.919 3.944 3.969 3.994 4.019 4.044  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA