Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (38.469-38.493)



  1.      vétrček  -čka m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od veter: vetrček je rahlo pihljal
  2.      vétrič  -a m (ẹ̑) manjšalnica od veter: hladen vetrič pihlja z morja; ekspr. vetrič se igra z njenimi lasmi
  3.      vétriček  -čka m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od veter: vetriček je rahlo napenjal jadra
  4.      vetrílo  -a s (í) 1. knjiž. ventilator: izključiti vetrilo / namizno vetrilo 2. knjiž. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: napraviti vetrilo v stropu hleva 3. teh. priprava, ki daje, oddaja močen tok zraka: dovajati zrak v peč z vetrili / batno vetrilo
  5.      vétrn  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veter: vetrni sunek / vetrno vreme vetrovno / vetrna stran hriba stran, izpostavljena vetru / vetrni jopič jopič iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom; redko vetrni mlin mlin na veter; knjiž. vetrna šipa vetrobransko stekloaer. vetrni kanal vetrovnik; strojn. vetrna turbina turbina, ki izkorišča kinetično energijo vetra
  6.      vétrnica  -e ž (ẹ̑) 1. naprava s krili, lopatami, ki jih vrti veter: vetrnica poganja črpalko / otroci se igrajo s papirnatimi vetrnicami // taka naprava za določanje smeri vetra: vetrnica kaže, da piha jugovzhodnik; vetrnica na strehi 2. krila, lopate te naprave: vetrnica se vrti / dolge vetrnice klopotca; vetrnice mlina na veter 3. nav. mn., star. naoknica, oknica: odpreti, zapreti vetrnice; okna z zaprtimi vetrnicami // žaluzija: dvigniti, spustiti vetrnice 4. ekspr., redko nestanoviten, neznačajen človek: ne drži besede, prava vetrnica je 5. bot. nižinska ali gorska rastlina z belimi, rdečkastimi ali rumenimi cveti, Anemone: vetrnice že cvetijo / kobulasta, podlesna vetrnica 6. nav. mn., zool., navadno v zvezi morska vetrnica na morskem dnu živeče živali, ki imajo lovke, pokrite z ožigalkami, Actiniaria: na skalo prirasle, v blato zarite morske vetrnice; polipi morskih vetrnic / rdeča, voščena vetrnica; stražna vetrnica ki živi v sožitju z rakom samotarcem, Adamsia palliata 7. mn., nar. nalezljiva bolezen z mehurčki na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih; norice: zboleti za vetrnicami ◊ geogr. jama, iz katere piha
  7.      vétrnik  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. vetrolov: soba pri vetrniku 2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: narediti vetrnik v strehi ● knjiž. obleči vetrnik vetrovko; nar. z vetrnikom očistiti žito z vejalnikommuz. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena; sapnica; teh. vetrovnik
  8.      vetrnjáča  -e ž (á) 1. nar. vejalnik: sipati žito v vetrnjačo 2. zastar. mlin na veter: postaviti vetrnjačo
  9.      vetrnják  -a m (á) ekspr. nestanoviten, neznačajen človek: vetrnjak obljube seveda ni izpolnil / ljubezenski, politični vetrnjak
  10.      vetrnjáški  -a -o prid. (á) ekspr. nestanoviten, neznačajen: vetrnjaški človek, fant; zdel se jim je preveč vetrnjaški / ima vetrnjaški značaj // ki izraža, kaže nestanovitnost, neznačajnost: vetrnjaški pogled / vetrnjaška pesem
  11.      vetrobrán  -a m () objekt, ki varuje, ščiti pred vetrom: postaviti, zgraditi vetrobran; lesen vetrobran; vetrobran ob železniški progi / vetrobran iz drevja, grmovja // avt. vetrobransko steklo: brisalci na vetrobranu
  12.      vetrobránski  -a -o prid. () avt., v zvezi vetrobransko steklo sprednja šipa avtomobila, ki ščiti, varuje pred vetrom, dežjem: brisati vetrobransko steklo
  13.      vetrocvétka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastline, ki jih oprašuje veter: žužkocvetke in vetrocvetke
  14.      vetrogónčič  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. nestanoviten, neznačajen človek: na vetrogončiča se ni zanesti
  15.      vetrokàz  -áza m ( á) meteor. priprava za določanje smeri vetra: vetrokaz kaže, da piha jugozahodnik
  16.      vetromér  -a m (ẹ̑) meteor. priprava za merjenje hitrosti vetra in določanje njegove smeri: meriti sunke vetra z vetromerom
  17.      vétrov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veter: vetrova moč / pesn. poleteti na vetrovih perutih
  18.      vetróven  -vna -o prid. (ọ̄ ọ̑) nanašajoč se na pihanje vetra: vetroven dan; vreme je vetrovno / hodili so po vetrovnih travnikih travnikih, izpostavljenih vetru / vetroven sunek sunek vetraaer. vetrovni kanal vetrovnik; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; vetrovna vreča vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra vetróvno prisl.: vetrovno pihati / v povedni rabi jutri bo vetrovno
  19.      vétrovka  -e ž (ẹ̑) jopič iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom: obleči, sleči vetrovko; rokav vetrovke ◊ bot. rastlina z vijoličastimi prašnimi nitmi in visečimi krilastimi plodovi, Thalictrum aquilegiifolium
  20.      vetróvnik  -a m (ọ̑) teh. veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih: postaviti maketo v vetrovnik
  21.      vetróvnost  -i ž (ọ̄) stanje vetrovnega: zaradi vetrovnosti letalo ni vzletelo / vetrovnost pobočja
  22.      véverica  -e ž (ẹ́) gozdni glodavec temno rjave barve s košatim repom, ki živi na drevju: veverica muklja; veverica pleza, skače po drevju; pleza kot veverica ∙ ekspr. poglej, kakšna veverica je ljubka, živahna ženskazool. leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae; siva veverica z velikimi ušesi in širokim repom z belo liso na koncu, po izvoru iz Severne Amerike, Sciurus carolinensis
  23.      véverka  -e ž (ẹ́) knjiž. veverica: veverka spleza na drevo; stekla je hitro kot veverka
  24.      véz  -í ž, daj., mest. ed. vézi (ẹ̑) 1. glagolnik od vezati: slama, vrv za vez // agr. privezovanje trte k opori: kop, rez in vez vinske trte / opraviti prvo vez v vinogradu 2. priprava za vezanje: vezi so popustile, se raztegnile; presekati, razrahljati vezi; povezati z jekleno vezjo; toga vez / rešiti ujetnika vezi // kar se uporablja za vezanje sploh: srobot, šibe in druge vezi // strojn. vsak od strojnih elementov, ki kaj veže: razstavljive vezi; kovice, mozniki, vijaki in druge vezi / gredna vez 3. anat. vezivno tkivo, ki utrjuje sklep: nategniti si vezi; mišice, kite in vezi / medvretenčne, sklepne vezi; stranska vez (kolenskega sklepa) 4. kar kaj veže sploh: vez med dvema oblikama v čipki / notranje vezi med pojavi; časopis mu je bil edina vez s svetom / vezi s slovenskim Primorjem // navadno s prilastkom kar koga veže, druži z drugim človekom, z drugimi ljudmi: pretrgali so vezi, ki so jih povezovale; družbene, družinske, sorodstvene vezi; gospodarske in kulturne vezi; krvna vez; ljubezenska, zakonska vez med možem in ženo; prijateljske vezi 5. ekspr., navadno s prilastkom kar koga veže, omejuje: vezi kapitalističnega družbenega reda / vezi greha 6. teh., s prilastkom način spojitve, povezave dveh ali več delov med seboj: rogljičena vez; vez na topi spah / natezna vez ◊ fiz. vez sila, ki veže atome v molekuli ali v kristalu; ionska vez ki veže ione različnih elementov v molekulo ali kristal; kem. enojna, dvojna vez; kemična vez; konjugirane vezi sledeče si enojne in dvojne vezi v organskih spojinah; les. čepna, kotna, križna vez; lingv. vez pomensko nepopolni glagol, navadno biti, kot del povedka; šport. smuška vez priprava na smučeh za pritrditev smučarskega čevlja; varnostna vez ki se smučarju zaradi večje varnosti pred poškodbo ob padcu odpne
  25.      véza  -e ž (ẹ̑) žarg. zveza: veza je prekinjena; dobiti vezo po telefonu / potoval bi z vlakom, pa so slabe veze / že dolgo nima več z njo vez stikov / imeti dobre veze; službo je dobil po vezah; veze in poznanstva ● žarg. o tem nima blage veze prav nič ne ve; žarg. odgovarjati mu je brez veze nesmiselno, nepotrebno; žarg. kar tako, brez veze se je prijavil brez resnega namena

   38.344 38.369 38.394 38.419 38.444 38.469 38.494 38.519 38.544 38.569  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA