Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (38.344-38.368)


  1.      velikodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki stori komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti: velikodušen človek; biti velikodušen do koga / velikodušna ponudba / velikodušen podpornik velikodúšno prisl.: velikodušno odpuščati napake ♪
  2.      velikodúšje  -a s (ȗ) stanje človeka, ki je pripravljen storiti komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti: prevzelo ga je velikodušje / zahvaliti se komu za velikodušje ♪
  3.      velíkokrat  prisl. (í) izraža veliko ponovitev: velikokrat pomagati komu; velikokrat se srečava; ne zgodi se velikokrat, da bi bil kdo tako prijazen // s primernikom izraža visoko stopnjo: njihove potrebe so zdaj velikokrat večje kot prej ♪
  4.      vélikonémec  -mca m (ẹ̑-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev: po prepričanju je bil velikonemec ♪
  5.      vélikonémški  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Nemcev: velikonemška stranka / velikonemške težnje ♪
  6.      velikonôčen  -čna -o prid. (ó) nanašajoč se na veliko noč: velikonočno jutro / velikonočni ponedeljek ponedeljek po veliki noči; velikonočna nedelja / velikonočni prazniki / velikonočni pirhi ♦ rel. velikonočni čas čas od velike noči do binkošti; velikonočni obred; velikonočna spoved; velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa; velikonočno jagnje jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti; blagoslov(itev) velikonočnih jedil ♪
  7.      velikóst  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost koga ali česa glede na stopnjo a) razsežnosti: meriti velikost; razvrstiti po velikosti; majhna, povprečna velikost; velikost črk; velikost gozda; človek srednje velikosti / kip v naravni velikosti; listi zrastejo do velikosti dlani b) merljive količine: velikost zamude c) števila sestavnih enot: velikost kolektiva, skupine se je zmanjšala č) dolžine: velikost koraka, razdalje d) trajanja: velikost časovnih enot e) možnega razpona: velikost kazni, razlik f) nav. ekspr. intenzivnosti, učinka: velikost moči / velikost bolečine g) razsežnosti in delovanja ali dejavnosti: velikost kmetije ♪
  8.      veljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. imeti pravno moč: predpis, zakon velja od novega leta / to igralno pravilo ne velja več / ukaz velja za vse 2. zaradi določenega dejstva, lastnosti zagotavljati naslovniku, uporabniku kako pravico: potni list ne velja več; vozovnica velja en dan; razpis velja do zasedbe delovnega mesta ♦ ekon. cena velja franko // po odločitvi pristojne osebe, organa obvezovati koga, da upošteva določeno dejstvo: cenik, vozni red še velja 3. imeti zagotovilo osebka o svoji izpolnitvi: obljuba, vabilo še vedno velja / brezoseb., kot podkrepitev velja, jutri se vidiva // imeti zaradi določenega dejstva, lastnosti vpliv na koga: njihovo mnenje tudi nekaj velja / ekspr. njegova mora veljati / ekspr. njegovi romani nekaj veljajo 4. zaradi dobrih, primernih lastnosti biti upoštevan, uporabljan: ta načela v družbi, znanosti še veljajo / velja samo dokaz 5. biti v skladu z resničnostjo; držati: vremenske napovedi malokdaj veljajo / povedano velja tudi za naše razmere 6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na splošno mnenje, prepričanje: ta beseda velja za nedostojno; trditev velja za sporno / veljati za odločnega, poštenega človeka // izraža, da ima kaj glede na dogovor, izkušnje lastnost, vlogo tega, kar izraža dopolnilo: to naj velja za kriterij / oglje je nekdaj veljalo kot zdravilo 7. z dajalnikom, z glagolskim samostalnikom biti namenjen komu: opozorilo, žvižg velja nam / vsem naj velja moja iskrena zahvala / publ. naša pozornost velja predvsem aktualnim dogodkom 8. brezoseb., ekspr., z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost uresničitve dejanja: to lepoto, zanimivost velja videti; tega človeka si velja zapomniti / velja omeniti, poudariti, da sam ni bil zraven 9. ekspr. stati, imeti ceno: avtomobil velja sto tisoč dinarjev / počitnice so nas veliko veljale ● ekspr. korajža, pogum velja stvari se je treba lotiti, čeprav so videti težavne; neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje stala; ekspr. naj velja, kar hoče, poskusil bom izraža podkrepitev trditve; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost ♪
  9.      veljáva  -e ž (ȃ) 1. pravna moč: zakon dobi, ohrani veljavo / odlok stopi v veljavo takoj začne veljati; prepoved ostane v veljavi / pravna, uradna veljava 2. kar je določeno z vplivom, ugledom koga ali česa zaradi določenega dejstva, lastnosti, ki se ceni, priznava: veljavo daje denar, položaj, poštenost; imeti, izgubiti veljavo pri ljudeh, v skupnosti; pridobiti veljavo, publ. na veljavi; družbena, pisateljska, politična veljava / javno mnenje dobiva vse večjo veljavo; njegova beseda ima pri njih veliko veljavo 3. v zvezi prihajati, priti do veljave postajati, postati zaradi učinka, uporabe cenjen, pomemben: železova ruda pride do veljave zlasti v bližini nahajališč premoga / glasba pride v akustičnem prostoru še bolj do veljave / dvom je prihajal vse bolj do veljave 4. ekon. denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote; valuta: reforma veljave / zlata veljava pri kateri je denarna enota vezana na vrednost zlata ● star. to je že ob veljavo ne velja več; se ne uporablja več; v veljavo je prišel nov vozni red začel je veljati; vstopnice ostanejo v veljavi za naslednjo predstavo ostanejo veljavne; ti znaki imajo mednarodno veljavo so mednarodno veljavni, upoštevani; publ. statistični podatki so kratkotrajne veljave veljajo kratek čas ♪
  10.      veljáven  -vna -o prid., veljávnejši (á ā) 1. ki ima pravno moč: veljaven predpis, zakon / veljavna oporoka; zaradi nepravilnosti volitve niso veljavne / sodba še ni veljavna / veljavna igralna, športna pravila 2. ki zaradi določenega dejstva, lastnosti zagotavlja naslovniku, uporabniku kako pravico: veljaven potni list; vozovnica je veljavna en dan / veljavno plačilno sredstvo // ki po odločitvi pristojne osebe, organa obvezuje koga, da upošteva določeno dejstvo: veljaven cenik; vozni red ni več veljaven 3. ki se zaradi dobrih, primernih lastnosti upošteva, uporablja: veljavne metode raziskovanja; veljavne norme vedenja 4. ki je v skladu z resničnostjo: absolutno veljavna resnica 5. ki ima zaradi cenjenih, spoštovanja vrednih dejstev, lastnosti vpliv, ugled: veljaven človek, kmet; biti doma iz veljavne hiše / francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj / družbeno veljaven veljávno prisl.: veljavno odločati z večino glasov ♪
  11.      veljávnost  -i ž (á) lastnost, značilnost veljavnega: veljavnost zakona / veljavnost potnega lista je že potekla; prijava je izgubila veljavnost; podaljšati veljavnost dovoljenja / absolutna veljavnost resnice / med prijatelji je izgubljal veljavnost veljavo, ugled / skladbe svetovne veljavnosti kvalitete, pomena ♪
  12.      vélmóž  tudi vêlmóž -á m, mn. vélmožjé tudi vêlmožjé (ẹ̑-ọ̑; é-ọ̑) 1. nekdaj veljaven, vpliven pripadnik višjega družbenega sloja: poglavar se je posvetoval z velmožmi; plemenski velmožje 2. vznes. veljak: literarni, politični velmožje ♪
  13.      vélmožen  tudi vêlmožen -žna -o prid. (ẹ̑; é) knjiž. veljaven, vpliven: velmožni poglavar, starešina / velmožni posestnik; sam.: v vljudnostnem nagovoru klicali ste me, velmožni ♪
  14.      velodróm  -a m (ọ̑) šport. kolesarsko dirkališče elipsaste oblike: steza velodroma; dirka na velodromu / odprti, zaprti velodrom ♪
  15.      veltlínec  -nca m (ȋ) agr. trta z velikimi rdečkastimi grozdi: gojiti veltlinec // belo vino iz grozdja te trte: piti veltlinec ♪
  16.      vélum  -a m (ẹ̑) 1. rel. ogrinjalo za duhovnika z monštranco, v kateri je posvečena hostija, ali za asistenta, ki nosi škofu palico, mitro: ogrniti se z velumom // ogrinjalo za pokrit kelih, v katerem so posvečene hostije: vzeti velum s ciborija 2. lingv. mehko nebo: na velumu tvorjen soglasnik ♪
  17.      velúr  -ja m (ū) 1. tekst. mehka, kosmatena volnena tkanina finega, nizkega žametastega videza: plašč iz velurja; z rdečim velurjem podložena skrinjica / plišasti, volneni velur / bogata izbira velurjev 2. usnj. mehko, s kromom strojeno usnje, na mesni strani žametastega videza: rokavice iz velurja / kozji, telečji velur / oblačilni velur; neskl. pril.: velur plašč; velur preproga velurna preproga ♪
  18.      velúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na velur: velurni suknjič / velurna preproga žametasta preproga z odprtimi konci ščetkaste površine ♪
  19.      vélvet  -a m (ẹ̑) tekst. žametu podobna tkanina: plašč iz velveta ♪
  20.      velvetón  -a m (ọ̑) tekst. kosmatena in strižena bombažna tkanina v atlasovi vezavi: suknjič, jutranja halja iz velvetona ♪
  21.      vèn  [vǝn] prisl. (ǝ̏) 1. izraža premikanje ali usmerjenost iz zaprtega prostora, ant. noter: stoji pri oknu in gleda ven; priti, spustiti, vabiti ven; hoditi ven in noter / elipt. vsi ven, je zaklical / kot povelje trebuh noter, prsi ven; vija, vaja, ven pri izštevanju izraža izločitev zadnje osebe / marelice olupimo in poberemo ven koščice / prva hiša je pomaknjena bolj ven; stali so daleč ven / s prislovnim določilom kraja: gremo ven iz mesta; pusti jo ven na zrak 2. izraža odhod od doma, iz domačega okolja: z otrokom in ženo je veliko hodil ven; zvečer sta šla večkrat ven / pog.: na prakso gre ven, v Nemčijo; nimajo dovolj izdelkov niti za doma, še manj za ven za izvoz ● pog. končno sem iz vsega tega ven končno sem vsega tega rešen; končno je zame vse to minilo, prešlo; pog. to mi že pri ušesih ven gleda tega sem sit, naveličan; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; žarg., igr. igralec je šel ven z adutom, s kraljem dal, položil adut, kralja, ko je bil na vrsti; pog., ekspr. iz te gostilne zelo zgodaj mečejo (ven) zahtevajo, delajo, da jo gostje zapustijo; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven moli v gostilni; pog. ven je prišla nova odredba izdana je bila; pog. priti ven (iz vaje) odvaditi se določenega dela, spretnosti; pog. po desetih mesecih je prišel ven je prišel iz zapora, bolnišnice; pog. zmeraj ga ven reže rešuje iz neprijetnega, zapletenega položaja; pog. dela imam toliko, da se ven ne vidim zelo veliko; star. to se je ohranilo še od naselitvenih časov ven še prav od naselitvenih časov; pog., ekspr. ven z besedo povej, kaj misliš; pog. na ven so pohlevni kot ovčke navzven, navidez; star. ven in ven jim to dopovedujem neprenehoma; prim. veninven ♪
  22.      véna  -e ž (ẹ̄) anat. žila, ki dovaja kri k srcu, dovodnica: kri mu je tekla iz vene; vene in arterije / pljučna vena; portalna vena ki dovaja jetrom kri iz želodca, črevesja, vranice, vratarnica ♪
  23.      vênčast  -a -o prid. (é) podoben vencu: venčast ornament / koralni otok venčaste oblike ♪
  24.      vênček  -čka m (é) 1. manjšalnica od venec: spletati venček; venček iz marjetic / poročni venček / rožni venček ∙ šalj. izgubiti venček izgubiti nedolžnost; zapeti venček narodnih (pesmi) v enoto povezano skupino ♦ gastr. beli, neocvrti vodoravni pas krofa 2. nekdaj plesna prireditev z vnaprej določenim vrstnim redom plesov: iti na venček / plesni venček ♪
  25.      vênčen  -čna -o prid. (ē) nanašajoč se na venec: venčni trak ◊ anat. venčna arterija arterija, ki v obliki venca obdaja srce; koronarna arterija; arhit. venčni zidec iz stene izstopajoči del zidu, ki oklepa stavbo; bot. venčni listi notranji listi dvojnega cvetnega odevala; venčna cev v cev zrasli venčni listi ♪

   38.219 38.244 38.269 38.294 38.319 38.344 38.369 38.394 38.419 38.444  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA