Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (38.294-38.318)
- vèleizdájstvo -a s (ȅ-ȃ) jur., v nekaterih državah veleizdajalsko dejanje: obsoditi koga zaradi veleizdajstva ♪
- vèlekapitalístičen -čna -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na velekapitaliste: velekapitalistična miselnost / velekapitalistični trusti ♪
- velélnica -e [tudi u̯n] ž (ẹ̑) lingv. medmet, s katerim se zapoveduje, spodbuja: velelnice daj, hot, marš ♪
- velélnik -a [tudi u̯n] m (ẹ̑) 1. lingv. glagolska oblika za izražanje velelnega naklona: druga oseba velelnika; naglas velelnika // velelni naklon: poved v velelniku 2. knjiž., navadno s prilastkom zahteva, nujnost: delati ljudem dobro je njegov etični velelnik ♪
- vèlemójstrski -a -o prid. (ȅ-ọ́) nanašajoč se na velemojstre: to ni samo mojstrsko, ampak velemojstrsko delo / dobiti velemojstrski naslov; velemojstrski turnir turnir, na katerem je večina udeležencev velemojstrov ♪
- vèlemolékula -e ž (ȅ-ẹ̑) kem. molekula, katere masa je večja kot deset tisoč; makromolekula: umetna snov iz velemolekul ♪
- vèlenémec -mca m (ȅ-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev: politične ideje velenemcev ♪
- vèlenémški -a -o prid. (ȅ-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Nemcev: velenemška organizacija / velenemška ideja ♪
- vèlenémštvo -a s (ȅ-ẹ̑) zgod., v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje za združitev vseh Nemcev: črno-rdeče-rumena zastava kot simbol velenemštva ♪
- vèleobràt -áta m (ȅ-ȁ ȅ-á) ekspr. velik (proizvodni) obrat: ustanavljati veleobrate / industrijski, kmetijski veleobrat ♪
- vèleposést -i ž (ȅ-ẹ̑) v nekaterih deželah veleposestvo: lastnik veleposesti ♪
- vèleposéstnik -a m (ȅ-ẹ̑) v nekaterih deželah lastnik veleposestva: odvzeti zemljo veleposestnikom; bogati veleposestniki / zemljiški veleposestnik ♪
- vèleposéstvo -a s (ȅ-ẹ̑) v nekaterih deželah zelo veliko kmetijsko posestvo: delati na veleposestvu; razlastitev veleposestev ♪
- vèleposláništvo -a s (ȅ-á) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi: odpreti veleposlaništvo; uslužbenec veleposlaništva / sprejem v veleposlaništvu // poslopje tega predstavništva: demonstranti so poškodovali ameriško veleposlaništvo ♪
- vèlerílec -lca [tudi u̯c] m (ȅ-ȋ) zool. metulj somračnik z dolgim sesalom, Macroglossum stellatarum ♪
- velesêjem -jma m (é) velika prireditev, navadno mednarodna, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji: obiskati velesejem; na velesejmu sodeluje veliko držav, podjetij / jesenski, spomladanski velesejem; kmetijski velesejem; mednarodni velesejem ♦ ekon. vzorčni velesejem na katerem se razstavljajo vzorci blaga ♪
- velesíla -e ž (í) publ. politično, vojaško zelo močna, vplivna država: v starem veku je bil Egipt velesila; oborožitev, politika velesil // s prilastkom na kakem področju zelo močna država, organizacija: naftna, pomorska, športna velesila / košarkarska reprezentanca Jugoslavije je velesila / svetovna velesila ♪
- vèleslálom -a m (ȅ-ȃ) šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po strmini med redko postavljenimi vratci: tekmovati v veleslalomu; zmagovalec v veleslalomu / paralelni veleslalom pri katerem na vzporednih progah hkrati smučata dva tekmovalca // tekmovanje v tej disciplini: nastopiti v veleslalomu; favorit veleslaloma / društveni, mednarodni veleslalom / žarg. v prvem veleslalomu je izpadel v prvi vožnji veleslaloma ♪
- vèleslalomíst -a m (ȅ-ȋ) šport. športnik, ki goji veleslalom: tekmovanje, trening veleslalomistov ♪
- vèleslálomski -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na veleslalom: veleslalomska proga / veleslalomsko tekmovanje ♪
- velesláven -vna -o prid. (á) ekspr. zelo slaven: veleslaven pisatelj / veleslavno mesto ♪
- vèlespoštován -a -o prid. (ȅ-á) knjiž. zelo spoštovan: zasluge tega velespoštovanega moža so zelo velike / v vljudnostnem nagovoru velespoštovane gospe ♪
- vèlesŕbski -a -o prid. (ȅ-ȓ) v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Srbov: velesrbske ideje / velesrbska hegemonija ♪
- vèlesŕbstvo -a s (ȅ-ȓ) v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje za združitev vseh Srbov: težnje velesrbstva ♪
- veléti -ím dov., vêlel (ẹ́ í) 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: velel je gostu vstopiti; cesar veli kočijažu ustaviti / elipt. veleti vojakom v napad // star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: kaj velite, prosim; odnesi to. Kot velite 2. nedov. in dov., nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veli oporoka, ukaz / tako mi veli dolžnost, ekspr. srce / star. vera veli ljubezen zapoveduje 3. nedov. in dov., star. praviti, reči: koruzi velijo Belokranjci debelača; upravičeno se mu veli junak / velim se Janez Sever imenujem se, pišem se // v sedanjem času praviti, glasiti se: tako veli pesem, pregovor velèč -éča -e: veleč, naj ga počakajo, steče nazaj ♪
38.169 38.194 38.219 38.244 38.269 38.294 38.319 38.344 38.369 38.394