Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (38.069-38.093)


  1.      váljek  -jka m (ȃ) 1. valjček: podložiti valjke 2. obrt. priprava v obliki manjšega valja za nanašanje barve, vzorca na steno, pritrjevanje tapet: gumijast, kožnat valjek; čopiči in valjki / vzorčni valjek ♪
  2.      váljen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na valj: valjni plašč; valjna površina ♦ teh. valjni profil ♪
  3.      valjênje 1 -a s (é) glagolnik od valiti1: valjenje skal; valjenje in vrtenje / poškodoval se je pri valjenju sodov v klet ♪
  4.      váljkati  -am nedov. (ȃ) obrt. odtiskovati vzorec na steno z vzorčnim valjkom: beliti in valjkati ♪
  5.      valorizácija  -e ž (á) glagolnik od valorizirati: valorizacija zalog / valorizacija stroškov / valorizacija arhitekturnih vrednot ♪
  6.      valovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od valovati: valovanje morja / valovanje zraka / valovanje las v vetru / nemirno valovanje množice / uživala sta v valovanju valčka / valovanje čustev, misli 2. fiz. pojav, pri katerem se kaka količina v kraju in času periodično spreminja: meriti, opazovati valovanje; jakost valovanja / elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor; krogelno valovanje ki se iz majhnega izvora širi v prostoru enakomerno na vse strani; krožno valovanje ki se v ravnini širi enakomerno na vse strani; longitudinalno ali vzdolžno valovanje; transverzalno ali prečno valovanje ♪
  7.      valováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. gibati se, premikati se v obliki valov: voda valuje / čutil je, kako zrak okrog njega valuje / griva, tančica je valovala v vetru; žito valuje / ritem valuje / ekspr. množica je nemirno valovala / ekspr. črta enakomerno valuje 2. s prislovnim določilom tako gibajoč se, premikajoč se biti, nahajati se kje: morje je valovalo tik pod njimi / ekspr. dolgi lasje ji valujejo čez hrbet // ekspr. pojavljati se, kazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na obrazu ji je valovala rdečica / strasti so močno valovale v njej / v njegovih besedah je valovalo upanje ● ekspr. prsi mu valujejo od vznemirjenja se mu širijo in upadajo; ekspr. srce ji je valovalo, ko je mislila nanj močno bilo; ekspr. tri leta je valovalo stavkovno gibanje so bile stavke valujóč -a -e: valujoči lasje; valujoča gladina; valujoča trava ♪
  8.      valóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na val ali valovanje: valovni izvir; valovni sunek / valovna črta, krivulja na gladini / valovna gibanja v ozračju ∙ ekspr. biti s kom na isti valovni dolžini biti enakega mnenja, istih misli ♦ fiz. valovni dol, vrh; valovni hrbet točka v stoječem valovanju, ki najmočneje niha; valovni vozel točka v stoječem valovanju, ki ne niha; valovna dolžina razdalja (v smeri širjenja valovanja) med točkama, v katerih doseže valujoča količina hkrati največjo vrednost ♪
  9.      valovéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. gibati se, premikati se v obliki valov: jezerska gladina je valovela / dolgi lasje so ji valoveli v vetru / ritem valovi / ekspr. na trgu je valovela množica 2. ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz dvorane valovi glasba; od peči je valovela toplota ● ekspr. čutil je, kako mu je valovela kri kako mu je vznemirjenost ponavljajoče se naraščala in upadala valovèč -éča -e: valoveče žito ♪
  10.      valovít  -a -o prid. (ȋ) 1. na katerem so valovi: valovita gladina; valovito jezero, morje / valovito žitno polje 2. po obliki podoben valu, valovom: valovit obris grebenov; valovita črta; enakomerno, rahlo valovit / valovita pokrajina; cesta je valovita in jamasta / valovita lepenka, pločevina / valoviti lasje; pes z valovito dlako ♦ gozd. valovita rast lesa; papir. valoviti karton ♪
  11.      valovíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati valove na čem: burja je valovila morje; parnik je valovil vodo / veter valovi žito / ekspr. vročina valovi zrak 2. ekspr. vznemirjati, razvnemati: njena bližina mu valovi kri; nemir mu je valovil srce ♪
  12.      valovítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost valovitega: valovitost morja / valovitost pokrajine / valovitost las ♪
  13.      valóvnica  -e ž (ọ̑) knjiž. navadno enakomerno valovita črta: narisati valovnico; valovnica in cikcak / krasiti lončenino z valovnicami / črta valovnica ♦ šol. element raztegnjene kačaste oblike pri pisani črki ♪
  14.      valovòd  -óda m (ȍ ọ́) elektr., ptt votel kovinski vodnik: napeljati valovod ♪
  15.      valúta  -e ž (ȗ) 1. denarna enota kake države: zamenjati valuto; domača, francoska valuta; vrednost valute pada; dinar, dolar in druge valute 2. ekon. denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote, veljava: reforma valute / papirna ali prosta valuta pri kateri denarna enota ni določena z vrednostjo blaga, iz katerega je denar narejen; srebrna, zlata valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost srebra, zlata; vezana valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost kakega blaga, navadno zlata ali srebra 3. ekon. tuja, nedomača gotovina: kupovati, menjavati valuto; prodajati za valuto ● knjiž., ekspr. danes je besedna valuta razveljavljena vrednost ◊ ekon. klirinška valuta; valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; fin. konvertibilna valuta; devalvacija valute; jur. valuta: 31. 12. 1989 rok, čas nastanka določenega pravno odločujočega finančnega dejstva je 31. decembra 1989 ♪
  16.      valutáren  -rna -o prid. (ȃ) redko valuten: vpliv valutarnih sprememb na gospodarstvo ♪
  17.      vàmp  vámpa m (ȁ á) 1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana: ko je vamp poln, začne govedo prežvekovati; vamp in kapica 2. mn. goveji želodec kot hrana: kupiti, izplakovati vampe / goveji vampi // jed iz majhnih kosov tega dela: jesti, kuhati vampe / vampi v omaki; vampi s krompirjem / pog. naročiti male, velike vampe malo, veliko porcijo te jedi ♦ gastr. tržaški vampi 3. trebuh prežvekovalcev: voda je segala govedu do vampa; suniti vola v vamp; napet, velik vamp / dlaka na vampu // ekspr. trebuh živali, zlasti velik, debel: vamp prašiča // nizko trebuh človeka, zlasti velik, debel: vamp mu visi čez hlače / imeti prazen vamp biti lačen; skrbijo samo za svoj vamp samo zase 4. nizko trebušast, požrešen človek: ta vamp bi vse pojedel / kot psovka vamp požrešni 5. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: vamp soda // notranjost česa, zlasti votlega: tovor v vampu ladje ♪
  18.      vanádij  -a m (á) kem. trda, krhka težka kovina modrikasto sive barve, element V: legirati jeklo z vanadijem ♪
  19.      vándranje  -a s (ȃ) nižje pog. popotovanje: vandranje od vasi do vasi / vandranje po svetu // potepanje: popoldansko vandranje ♪
  20.      vándrati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. popotovati: vandrati iz kraja v kraj / vandrati po svetu // potepati se: kje si vandrala celo popoldne vandrajóč -a -e: vandrajoč po svetu, je doživel marsikaj / vandrajoči pevci potujoči pevci ♪
  21.      vaníljevec  in vanílijevec -vca m (í) tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava: listi vaniljevca; vaniljevci in cimetovci ♪
  22.      vár 1 -a m (ȃ) teh. strjen material, ki je pri varjenju zmehčan ali staljen: zgladiti var / čisti var del vara, v katerem je pretaljen samo dodajni material ♪
  23.      varánt  -a m (ā) jur. del listine, s katerim se potrdi zastavitev uskladiščenega blaga; zastavnica: izročiti varant banki ♪
  24.      várati  -am nedov. (ȃ) 1. z določenim namenom zavajati koga v zmoto: varati prijatelja; varati koga z lepimi besedami / varati samega sebe slepiti ∙ videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled 2. biti nezvest v zakonu: ženo vara že tri leta / varala ga je s svojim šefom 3. star. goljufati: varati pri kartanju várati se 1. zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosegati tega, kar se pričakuje: varati se pri kupčiji; varati se v ljubezni, upanju 2. biti v zmoti; motiti se: varati se v sodbi; zelo, ekspr. bridko se varate, če tako mislite / ekspr. če me oko, spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl varajóč -a -e: varajoč privid váran -a -o: varano ljudstvo ♪
  25.      várčen  -čna -o prid., várčnejši (á ā) ki si prizadeva porabiti čim manj a) denarja: varčen človek; biti varčen / varčen pri izdatkih b) dobrin sploh: varčna gospodinja / biti varčen pri hrani, obleki ● ekspr. to je varčen avtomobil ta avtomobil porabi malo goriva; ekspr. je varčen v besedah je redkobeseden ◊ elektr. varčni transformator transformator, pri katerem imata primarno in sekundarno navitje skupne dele várčno prisl.: varčno ravnati z denarjem; živel je zelo varčno ♪

   37.944 37.969 37.994 38.019 38.044 38.069 38.094 38.119 38.144 38.169  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA