Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (38.019-38.043)


  1.      vagabúndstvo  -a s (ȗ) knjiž. potepuštvo, klateštvo: vagabundstvo mu je v krvi / ekspr. gledališko vagabundstvo ♪
  2.      vagánt  -a m (ā á) 1. lit., v srednjem veku potujoči klerik ali študent, ki ustvarja latinske posvetne pesmi po ljudskih napevih: vaganti in potujoči komedijanti 2. knjiž. potepuh, klatež: živel je kot vagant ♪
  3.      vagántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vagante: vagantsko pesništvo / vagantska bratovščina ♪
  4.      vágati  -am nedov. (ȃ) pog. tehtati: vagati krompir, živino / koliko vagaš / vagal je puško v roki težkal ◊ etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj ♪
  5.      vagína  -e ž (ȋ) anat. cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice; nožnica: vagina in uterus ♪
  6.      vagón  -a m (ọ̑) vozilo, navadno brez lastnega pogona, za prevažanje potnikov, tovora po tirnicah: vagon (se) iztiri, se ustavi; naložiti, priklopiti, raztovoriti vagon; sestaviti, spojiti vagone; povzpeti se na vagon, v vagon; vagon podzemne železnice / jedilni, ležalni, spalni vagon; odprti vagon; poštni, potniški, tovorni, živinski vagon; službeni vagon z uradnim prostorom za vlakovodjo in prostorom za kolesa in drugo večjo prtljago potnikov; vagon hladilnik / železniški vagon ♦ teh. dvoosni, štiriosni vagon; žel. salonski vagon z oddelkom za pogovore, sestanke in oddelkom za spanje; sklepni vagon zadnji vagon vlaka, opremljen s signalno lučjo // z rodilnikom količina, ki gre v tako vozilo: naročiti vagon cementa, premoga, žita ♪
  7.      vagónček  -čka m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od vagon: vlak je imel samo tri vagončke 2. igrača, ki predstavlja vagon: otrok se igra z lokomotivo in vagončki; leseni vagončki 3. ozkotirni voziček za prevažanje premoga, gradbenega materiala: naložiti, potiskati vagonček; pesek, premog prevažajo z vagončki / jamski vagonček; prevračljiv vagonček // z rodilnikom količina, ki gre v tak voziček: nakopati deset vagončkov premoga ♪
  8.      vagonét  -a m (ẹ̑) žarg., grad., mont. ozkotirni voziček za prevažanje premoga, gradbenega materiala; vagonček: nakladati vagonete; prevažati material z vagoneti / prekucniti vagonet / rudniški vagonet ♪
  9.      váhti  -ov m mn. (ȃ) nar. primorsko praznik vseh svetnikov 1. novembra; vsi sveti: za vahte pridejo vsi domov; bilo je ob vahtih, po vahtih ♪
  10.      váhtnica  -e ž (ȃ) nar. severozahodno krizantema: vahtnice so se razcvetele ♪
  11.      vája  -e ž (á) 1. glagolnik od vaditi: manjka mu vaje; delati kaj za vajo; dolgotrajna, vsakodnevna vaja; vaja v lepem izražanju, pisanju, računanju; vaja s solisti in zborom; skladba za vajo / imeti glasbeno, gledališko vajo / žarg. orožne vaje vojaške vaje 2. skupek gibov, dejanj, namenjenih za sistematično usposabljanje, izpopolnjevanje koga za kaj: delati, ponoviti vajo; lahka, preprosta vaja / dihalne vaje; telesne vaje; vaje za odpravljanje govornih motenj // šport. skupek gibov, dejanj, s katerimi telovadec kaže svoje sposobnosti: končati, oceniti vajo; vaja na bradlji / prosta vaja brez orodja in brez pomoči drugih; redovne vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje; simultane vaje ki se delajo istočasno na tleh in na orodju / telovadna vaja // nav. mn. tak skupek kot organizirana dejavnost: vaj se redno udeležuje; imeti, voditi vaje; hoditi na vaje / pevske, plesne, strelske vaje 3. nav. mn., šol. organizirana dejavnost navadno na višjih ali visokih šolah, namenjena praktičnemu ponavljanju in utrjevanju učne snovi: obiskovati vaje; predavanja in vaje / kemijske, laboratorijske, terenske vaje / seminarske vaje // ponavljanje in utrjevanje učne snovi: najprej bo razlaga, nato vaje; pismene in ustne vaje 4. šol. pismeni izdelek, narejen za ponavljanje, utrjevanje učne snovi: pisati, popravljati vajo; domače, šolske vaje / tiha vaja navadno krajša pismena naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje 5. šol. podatki, navodila, na osnovi katerih se ponavlja in utrjuje učna snov: na koncu poglavja so vaje; knjiga s praktičnimi vajami ● iz vaje biti, priti odvaditi se določenega dela, spretnosti; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja ◊ gled. aranžirna vaja aranžirka; bralna vaja pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; šol. govorna vaja vaja učenca v lepem, pravilnem, jasnem ustnem izražanju v obliki samostojnega pripovedovanja o čem; šport. borilne vaje; vaje za moč ki krepijo mišice; voj. vojaške vaje ♪
  12.      vájen  -a -o prid. (ȃ) 1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben a) kako delo, dejanje opraviti brez težav: kuhanja, ukazovanja vajen človek; vajen je nastopati, pisati / kdor alkohola ni vajen (piti), se hitro opije / vajen je konj; ker je bil vajen poti, tudi v temi ni zašel / vajenemu jezdecu, strelcu se kaj takega ne bi zgodilo / ekspr. vajeno oko hitro opazi pomanjkljivosti b) kako stvar, dejanje prenesti brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: ker ni vajen čakanja, se je čudil, razburil / oprostite, takih neprijaznosti pri nas nismo vajeni c) sprejemati koga, imeti stik s kom brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: otrok joka, ker tujih obrazov ni vajen; vajena sta drug drugega // ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dela, dejanja opravlja to še naprej: dela, kar je vajen od doma; on je vajen samostojno misliti // ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dejanja, stanja doživlja njegovo odsotnost kot pomanjkanje, neugodje: vajen je udobja; vajen je voziti se v avtomobilu // ki se zaradi ponavljanja, pogostosti opravlja brez težav: narediti z vajenim gibom; iti z vajenimi koraki 2. zaradi ponavljanja, pogostosti kakega stanja, okolja sposoben to stanje prenašati brez večjih težav: hrupa, mraza, naporov vajen človek; tropskega podnebja ni vajen / vajen je samote, trpljenja / biti vajen trdih besed vájeno prisl.: vajeno je šel po brvi; prim. vaditi ♪
  13.      vájenček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od vajenec: vajenček je z mehom pihal v oglje; mojster in vajenčki / kleparski vajenček ♪
  14.      vájenec  -nca m (ȃ) do 1970 učenec, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt: obrtnik, tovarna sprejme vajence; vajenci in mojstri / pekarski, steklarski, trgovski vajenec / pog. šel je za vajenca postal je vajenec ♪
  15.      vájenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost vajenega človeka: pri tem delu je potrebna vajenost in zdržljivost ♪
  16.      vájet  -a m (á) nav. mn. vajet ž: držati, nategniti vajete; dolgi vajeti ♪
  17.      vájet  -i ž (á) nav. mn. na uzdo pritrjen jermen za vodenje živali pri ježi, vožnji: držati, popustiti vajeti; z vajetmi udariti konja, po konju; žival uboga na poteg vajeti ∙ ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; ekspr. imeti v rokah vajeti političnega življenja vodstvo, vodenje; ekspr. izpustil je vajeti iz rok dopustil je, da se kaka stvar razvija brez njegovega vodstva, vpliva; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti, nategniti biti bolj strog, zahteven; ekspr. držati koga na vajetih imeti ga popolnoma v oblasti ♪
  18.      vájin  -a -o zaim. (ȃ) 1. izraža svojino dvojice oseb, ki ju govoreči ogovarja: vajin dom; vajine knjige 2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: vajini upi so se uresničili // izraža razmerje med to dvojico in okolico: vajina pravda je končana; vajina sreča 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: vajini otroci / vajin znanec je telefoniral 4. izraža izhajanje od te dvojice: vajino pismo smo dobili včeraj; cenimo vajin prispevek skupnosti 5. pog. izraža (stalno) povezanost s to dvojico: vajin avtobus je pravkar odpeljal; prim. tvoj, vaš ♪
  19.      vakánca  -e ž (ȃ) knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega: čas vakance / vakanca škofovske, univerzitetne stolice ♪
  20.      vakcína  -e ž (ȋ) med. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim; cepivo: vbrizgati vakcino; cepiti z vakcino; vakcina proti steklini ♦ farm. cepivo iz oslabljenih ali mrtvih bolezenskih klic // oslabljena ali mrtva bolezenska klica: uporabiti vakcine za cepivo; vakcina tuberkuloze ♪
  21.      vakcinácija  -e ž (á) glagolnik od vakcinirati: vakcinacija otrok; vakcinacija proti tetanusu, tuberkulozi ♪
  22.      vakcinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. vnašati v telo cepivo; cepiti: vakcinirali so že večino otrok; vakcinirati proti tuberkulozi ♪
  23.      vákuum  -a m (ȃ) 1. prostor z zelo znižanim tlakom: v posodi je vakuum; postopek poteka v vakuumu / doseči, vzdrževati vakuum / tehnologija visokega vakuuma // brezzračni prostor: hitrost rakete v vakuumu / medplanetarni vakuum 2. ekspr. prazen, neizpolnjen prostor: z njegovo smrtjo je nastal vakuum; občutil je vakuum okrog sebe praznino / duhovni, etični, idejni vakuum ♪
  24.      vakuumírati  -am nedov. in dov. (ȋ) žarg. vakuumsko pakirati: vakuumirati živila ◊ grad. vakuumirati beton izsesavati zrak iznad površine svežega betona, prekritega z neprepustno folijo vakuumíran -a -o: vakuumirana namizna sol ♪
  25.      vákuumski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vakuum: vakuumska posoda / vakuumsko pakiranje; vakuumsko sušenje / vakuumska tehnika ♦ elektr. vakuumska elektronka elektronka, pri kateri sta anoda in katoda v brezzračnem prostoru; strojn. vakuumska črpalka priprava za izsesavanje zraka iz zaprtega prostora; teh. vakuumska sušilnica vákuumsko prisl.: vakuumsko pakirana živila ♪

   37.894 37.919 37.944 37.969 37.994 38.019 38.044 38.069 38.094 38.119  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA