Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (37.519-37.543)



  1.      unifikácija  -e ž (á) knjiž. poenotenje, izenačenje: doseči večjo unifikacijo opreme; ekonomska, jezikovna unifikacija; unifikacija učnih načrtov
  2.      unifórmen  -mna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na uniformo: uniformni jopič / uniformni našitki / uniformni kroj 2. knjiž. ki kaže enolično, poenoteno podobo česa: uniformni odnosi v družbi; uniformne ideje; uniformno mišljenje
  3.      uniformíranje  -a s () glagolnik od uniformirati: uniformiranje hotelskega osebja / težnje po uniformiranju življenja
  4.      uniformíranost  -i ž () lastnost, značilnost uniformiranega: uniformiranost hotelskega osebja / uniformiranost misli; nastopati proti uniformiranosti življenja / uniformiranost v kulturi
  5.      uniformírati  -am dov. in nedov. () 1. obleči v uniformo: uniformirati čuvaje, šoferje 2. narediti kaj enolično, poenoteno: uniformirati stanovanjske soseske / uniformirati mišljenje; na silo uniformirati način življenja uniformíran -a -o: uniformiran uradnik; uniformirane gledališke predstave; uniformirano oblačenje
  6.      uniformízem  -zma m () knjiž. težnja po enoličnosti, poenotenosti: uniformizem v kulturi, politiki
  7.      uníja  tudi únija -e ž (; ū) knjiž. zveza, združenje, skupnost: unija je usmerjala programe posameznih držav; včlaniti se v unijo / delavska unija; mednarodna unija; unija planinskih organizacij ◊ ekon. carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja; jur. personalna unija v monarhističnih državah zveza dveh ali več samostojnih držav s skupnim vladarjem; realna unija v monarhističnih državah zveza samostojnih držav s skupnim vladarjem in nekaterimi skupnimi organi; mat. unija množic množica, ki ima natančno tiste elemente, ki so elementi vsaj ene od danih množic; polit. Interparlamentarna unija mednarodna organizacija za sodelovanje med parlamenti posameznih držav in za posredovanje v mednarodnih sporih
  8.      únimog  -a m () terensko vozilo, ki se uporablja v različne namene: pripeljal je unimog z motorno brizgalno; tovornjak, traktor in unimog
  9.      unionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na unioniste ali unionizem: unionistično gibanje / unionistična vlada
  10.      unionízem  -zma m () težnja po zedinjenju, združitvi: zagovornik unionizma ♦ zgod. unionizem na Hrvatskem, od 1861 do 1918 težnja po tesnejši povezavi Hrvatske z Ogrsko
  11.      únionski  -a -o prid. () nanašajoč se na ljubljanski hotel Union: unionska kavarna, klet / unionska postrežba
  12.      únisóno  prisl. (-ọ̑) muz. enoglasno: igrati, peti unisono; pren., knjiž. te trditve unisono ponavlja ves zahodni tisk únisóno -a m enoglasna igra ali petje, združeno iz dveh ali več glasov: menjajoči se, učinkoviti unisoni
  13.      unitárec  -rca m () 1. rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici: kvekerji in unitarci 2. knjiž. unitarist
  14.      unitáren  -rna -o prid. () 1. knjiž. enoten, združevalen: unitarna književnost; unitarno gospodarstvo 2. unitarističen: unitarna država
  15.      unitarístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na unitariste ali unitarizem: unitaristična miselnost / unitaristična država, politika
  16.      unitarízem  -zma m () težnja po uveljavljanju centralistične oblasti in omejevanju samostojnosti sestavnih delov države: uvajati unitarizem; obsoditi koga zaradi unitarizma; centralizem, federalizem, unitarizem
  17.      univêrza  -e ž () najvišja vzgojno-izobraževalna in učno-znanstvena ustanova: hoditi, vpisati se na univerzo; študirati na univerzi; fakultete ljubljanske univerze; rektor univerze; profesor na univerzi // vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: končati univerzo // poslopje te ustanove: študenti so se zbrali pred univerzo ● pog. sin ima univerzo visoko, visokošolsko izobrazbo; delavska univerza ustanova za dodatno splošno in strokovno izobraževanje delavcev; univerza za tretje življenjsko obdobje v okviru univerze organizirano izobraževanje odraslih, upokojenih
  18.      univerzálen  -lna -o prid. () 1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno: vrednote imajo univerzalen pomen; univerzalna veljavnost zakonov splošna / univerzalne lastnosti; univerzalna resnica 2. ki obsega različna področja, ustreza različnim zahtevam: univerzalna kultura, znanost; imeti univerzalno znanje / univerzalna organizacija / univerzalno doživljanje umetnosti 3. ki je primeren, uporaben za različne namene, vsestranski: les je univerzalna surovina; univerzalno lepilo; univerzalna čistilna sredstva; univerzalno zdravilo / univerzalni ključi, stroji; punčka je za deklice univerzalna igrača / univerzalni leksikon; univerzalne vžigalice vžigalice, ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev / kraj se je razvil v univerzalno smučarsko središče // ki velja za več različnih stvari: univerzalno pravilo 4. ki ima veliko različnih dobrih lastnosti, sposobnosti: postal je univerzalen poznavalec literature; ekspr. ta človek je pa res univerzalen ◊ filoz. univerzalno načelo načelo, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim; jur. univerzalno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti, vesoljno nasledstvo; mat. univerzalna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale univerzálno prisl.: univerzalno razgledan in izobražen človek
  19.      univerzálije  -lij ž mn.) filoz. splošni pojmi: razumeti univerzalije; prostor, čas, materija in druge univerzalije
  20.      univerzalizácija  -e ž (á) glagolnik od univerzalizirati: univerzalizacija ekoloških pogledov / proces integracije in univerzalizacije sveta
  21.      univerzalízem  -zma m () 1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim: zagovarjati univerzalizem; pristaš univerzalizma / etični, znanstveni univerzalizem 2. knjiž. vsestranskost, vsebinska polnost: kulturni univerzalizem v poeziji; univerzalizem povednosti v romanu // vseobsežnost, vesoljnost: univerzalizem človeške kulture, misli ◊ rel. teološki nauk, ki poudarja enakost vseh ljudi
  22.      univerzalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti, da postane kaj univerzalno, splošno: pisatelj problem univerzalizira
  23.      univerzálnost  -i ž () lastnost, značilnost univerzalnega: prizadevati si za univerzalnost organizacije; stremljenje moderne literature k univerzalnosti / univerzalnost izdelkov / univerzalnost renesančnih umetnikov
  24.      univêrzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na univerzo: univerzno poslopje // univerziteten: univerzni učbeniki / univerzna knjižnica / univerzno mesto / univerzni profesor
  25.      unóvčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od unovčiti: unovčenje čeka; rok za unovčenje srečk je potekel / organizirati unovčenje izdelkov

   37.394 37.419 37.444 37.469 37.494 37.519 37.544 37.569 37.594 37.619  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA