Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (3.669-3.693)



  1.      opokanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od opotekati se: brez opotekanja je prišel do postelje
  2.      opokati se  -am se nedov. (ẹ̑) majavo, negotovo a) hoditi, prestopati se: opotekal se je in padal; opotekal se je od slabosti, utrujenosti; opotekal se je pod težo bremena; opotekala se je kakor omamljena / počasi se je opotekala za njim; pren. jezik se mu opoteka b) s prislovnim določilom prihajati, odhajati: opotekal se je iz kleti; počasi se je opotekal v sobo ◊ navt. ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati opotekáje se: opotekaje se je vstal opotekajóč se -a -e: opotekajoč se je stopil k oknu; opotekajoča se hoja; prisl.: opotekajoče se oditi
  3.      opotekàv  -áva -o prid. ( á) ki se opoteka: opotekav bolnik; pijan je in opotekav / opotekava hoja / ekspr. opotekavo govorjenje opotekávo prisl.: opotekavo je odšla k vratom
  4.      opozorítev  -tve ž () glagolnik od opozoriti: opozoritev na napako / opozoritev nase
  5.      oprašítev  -tve ž () glagolnik od oprašiti: oprašitev blaga v izložbi / oprašitev in oploditev cvetov / medsebojna oprašitev navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; samolastna oprašitev s pelodom istega cveta / oprašitev matice
  6.      opredelítev  -tve ž () 1. opis z navedbo bistvenih značilnosti: odkloniti prejšnjo opredelitev naroda; znanstvena opredelitev / ostra opredelitev sorodnih pojmov 2. glagolnik od opredeliti: opredelitev pojava / časovna opredelitev najdbe / natančna opredelitev nalog / prizadevanje za točno opredelitev avtorja / svetovnonazorska opredelitev; zagotovljena svoboda opredelitve / ti dogodki so zahtevali opredelitev od vsakogar
  7.      opredmétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od opredmetiti: opredmetenje človekove biti
  8.      opredmétenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. stanje opredmetenega: opredmetenost ideje / boriti se proti opredmetenosti človeka
  9.      opremítelj  -a m () knjiž. opremljevalec: opremitelj dvorane / knjižni opremitelj
  10.      oprostítev  -tve ž () glagolnik od oprostiti: predpisati oprostitev plačevanja davkov; oprostitev otroka od telesne vzgoje; oprostitev od vojaške službe / branilec je zahteval za obtoženca oprostitev
  11.      opŕten  -tna -o prid. () ki se nosi, prenaša na hrbtu: oprtni koš / oprtni pasovi ♦ žel. oprtni prevoz prevoz tovornjakov in prikolic s tovorom po železnici
  12.      opulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. obilen, bogat: povabiti goste na opulentno kosilo
  13.      opuslost  -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost opustelega: opustelost podeželja
  14.      opusti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati pust: trg je kmalu opustel; veliko vasi je v tem času opustelo opusl in opusl -éla -o: golo in opustelo drevje; opustelo poslopje; gledal sem ga vsega opustelega
  15.      opusvati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. postajati pust: posamezne hiše se rušijo in pokrajina pomalem opusteva
  16.      opustítev  -tve ž () glagolnik od opustiti: opustitev planinskih pašnikov / opustitev bombardiranja; opustitev jedrskih poskusov ♦ jur. opustitev (dejanja) neizpolnitev kake pravne dolžnosti, obveznosti, za kar je predvidena sankcija
  17.      orátev  -tve ž () oranje: opraviti oratev / spomladanska oratev
  18.      ordináten  -tna -o () pridevnik od ordinata: ordinatna os
  19.      oriènteksprés  in Oriènteksprés in oriènt eksprés in Oriènt eksprés -a m (-ẹ̑) nekdaj ekspresni vlak, ki vozi iz Pariza v Carigrad: orientekspres ima eno uro zamude; iz Ljubljane se je z orientekspresom odpeljal v Beograd
  20.      orkéster  -tra m (ẹ́) 1. večja skupina a) instrumentalistov, ki izvaja glasbeno delo: orkester je zaigral uverturo / v orkestru igra (na) violino / plesni orkester ki izvaja plesno glasbo; komorni ali mali orkester manjši od simfoničnega; simfonični ali veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkalmuz. jazz orkester ki izvaja jazz b) glasbenih instrumentov takih instrumentalistov: napisati skladbo za orkester / koncert za violino in orkester / godalni, pihalni orkester; pren., ekspr. v gozdu se je oglasil orkester ptičev // ekspr., z rodilnikom velika, navadno pestra količina, množina: orkester čudovitih barv 2. muz. prostor med odrom in poslušalci za glasbenike in dirigenta: glasbeniki so počasi prihajali v orkester
  21.      ornamênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na ornament: ornamentni vzorec / pesem je objavljena čez celo stran v ornamentnem okviru ◊ arhit. ornamentno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano
  22.      osamítev  -tve ž () 1. glagolnik od osamiti ali osameti: a) osamitev bolnikov z nalezljivo boleznijo / prostor za osamitev / ukrepi nasprotnikov za gospodarsko in politično osamitev države / osamitev od množic b) posledica osebne krize je bila nenadna osamitev 2. stanje osamljenega; osamljenost: politična in gospodarska blokada je spravila državo v osamitev / živeti v osamitvi ● knjiž. zvočna in toplotna osamitev izolacija
  23.      osamosvojítev  -tve ž () glagolnik od osamosvojiti: osamosvojitev obrata, podjetja / gospodarska, politična osamosvojitev; osamosvojitev bivših kolonij / otrokova želja po osamosvojitvi / sposobnemu pomočniku se je ponujala možnost za osamosvojitev
  24.      osáten  -tna -o () pridevnik od osat: osatno steblo
  25.      osébnosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na osebnost: a) osebnostni razvoj človeka; različni osebnostni tipi ljudi; njegov brat ima podobne osebnostne poteze; osebnostna struktura človeka / osebnostni vpliv na poslušalce / učiteljev osebnostni stik z učenci b) bojevati se za osebnostno neodvisnost ženske; osebnostne pravice / osebnostna motenost otrok ◊ jur. osebnostna in premoženjska razmerja občanov; psih. osebnostni test test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti osébnostno prisl.: osebnostno oblikovati učence; ekspr. osebnostno iztirjen človek; osebnostno motena mladina

   3.544 3.569 3.594 3.619 3.644 3.669 3.694 3.719 3.744 3.769  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA