Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (3.644-3.668)


  1.      omožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od omožiti: bila je proti njeni omožitvi ♪
  2.      omračítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od omračiti: omračitev obraza / omračitev uma ♪
  3.      omrtvítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od omrtviti: omrtvitev zobnega živca ♪
  4.      ondóten  -tna -o prid. (ọ́) star. tamkajšnji: predavati na ondotni univerzi; spopadi med ondotnimi plemeni ♪
  5.      onemóglosten  tudi onemôglosten -tna -o prid. (ọ́; ó) jur., v zvezi onemoglostna pokojnina, do 1946 invalidska pokojnina ♪
  6.      onesposobítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od onesposobiti: onesposobitev človeka za delo, življenje ♪
  7.      onestep  -a [váns-] m (ȃ) družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati onestep // skladba za ta ples ♪
  8.      operatêr  -ja m (ȇ) 1. zdravnik, ki operira: operater je svoje delo dobro opravil; je izvrsten operater; dela kot operater na kliniki 2. kdor dela s kakimi napravami ali nadzoruje njihovo delovanje: operater je moral projicirati film še enkrat; razpisati delovno mesto operaterja / filmski, radijski, tonski operater; operater snemalec; operater pri mehanografskem stroju ♪
  9.      operatêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od operater: ta zdravnica je tudi dobra operaterka / operaterka pri računalniku ♪
  10.      operatêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na operaterje: operaterski pomočnik v filmski ekipi / operaterska kabina ♪
  11.      operéten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na opereto: operetni libreto; operetna glasba; operetne melodije / operetna predstava / operetni igralec, pevec; operetna skupina 2. publ. ki ima značilnosti, zaradi katerih ga drugi ne jemljejo resno: operetna revolucija, vlada operétno prisl.: operetno lahkotna vsebina filma ♪
  12.      opéten  tudi opêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) redko peten: opetni del čevlja ♪
  13.      opláten  -tna -o (ȃ) pridevnik od oplata: oplatna deska ♪
  14.      oplemenítenje  -a s (ȋ) glagolnik od oplemenititi: oplemenitenje človeka / duhovno oplemenitenje / oplemenitenje rude, tkanine; oplemenitenje z laki ♪
  15.      oplemenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oplemeniti: oplemenitev kobile ♪
  16.      oplenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od opleniti: oplenitev gradu ♪
  17.      opletênka  tudi opleténka -e ž (é; ẹ́) knjiž., redko pletenka: spiti opletenko vina ♪
  18.      oplodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oploditi: ta samec ni sposoben oploditve / umetna oploditev / oprašitev in oploditev trte / oploditev jajčeca; notranja, zunanja oploditev znotraj, zunaj organizma ♪
  19.      oplutéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. spremeniti se v pluto: celične mrenice so oplutele ♪
  20.      oporočítelj  -a m (ȋ) jur. kdor napravi oporoko: oporočitelj podpiše listino ♪
  21.      oportunitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko primernost, koristnost: posvetoval se je z njimi iz politične oportunitete ♪
  22.      opotèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) star. negotov, nestalen: oblast je minljiva in opoteča ∙ preg. sreča je opoteča ♪
  23.      opotéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) star. ki se opoteka: opotečen človek / opotečne noge ♪
  24.      opotêči se  -têčem se dov., opotêci se opotecíte se; opotékel se opotêkla se (é) majavo, negotovo a) stopiti, prestopiti se: opotekel se je in se zgrudil; hodil je počasi in se večkrat opotekel; opotekel se je kot pijan; pren., ekspr. tudi njemu se verz včasih opoteče ∙ ekspr. udaril ga je, da se je kar opotekel zelo ga je udaril b) s prislovnim določilom priti, oditi: opotekel se je iz sobe; v lokal se je opotekel pijan moški / opoteči se s ceste v jarek; opotekla se je v posteljo ♪
  25.      opotéčnost  -i ž (ẹ̄) star. negotovost, nestalnost: spoznal je opotečnost sreče ♪

   3.519 3.544 3.569 3.594 3.619 3.644 3.669 3.694 3.719 3.744  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA