Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (36.219-36.243)



  1.      tarók  -a m (ọ̑) družabna igra s štiriinpetdesetimi kartami, od katerih jih je enaindvajset z rimsko številko: igrati tarok; partija taroka / iti na tarok; vabil ga je k taroku ∙ pog. sedla sta in vrgla tarok začela igrati tarok // igr. vsaka igralna karta pri taroku z rimsko številko in škis: izigrati tarok; bil je brez tarokov; neskl. pril.: igr. tarok karte karte, ki se uporabljajo pri igranju taroka
  2.      tarokírati  -am nedov. () igrati tarok: povabiti koga tarokirat; tarokirati s prijatelji
  3.      tárpan  in tarpán -a m (; ) zool. konju podobna izumrla žival, Equus caballus: v azijskih stepah živeči tarpani
  4.      tartán  -a m () šport. umetna masa za prekrivanje atletskih stez, zaletišč: polaganje tartana
  5.      tartánski  -a -o () pridevnik od tartan: tartanska atletska steza
  6.      tartrát  -a m () kem. sol vinske kisline ali njen ester: kalijev tartrat
  7.      tása  -e ž (á) pog. okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi; pladenj: postaviti kozarce na taso; prinesti kosilo na tasi; kovinska, steklena tasa; ovalna tasa
  8.      tastatúra  -e ž () 1. tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tipkovnica, tipkalnica: čistiti tastaturo; teleprinterska tastatura; tastatura pisalnega stroja, računalnika; razporeditev tipk na tastaturi 2. knjiž. bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu; klaviatura: pianistova roka hiti po tastaturi
  9.      tašízem  -zma m () um. umetnostna smer v slikarstvu sredi 20. stoletja, temelječa na učinku barvnih lis: predstavnik tašizma; tašizem in informel
  10.      tát  -ú tudi -a m, mn. tatóvi stil. táti, im. mn. stil. tatjé () 1. kdor krade: tat je pobegnil; izslediti, prijeti, zalotiti tatu; varovati pred tatovi; izurjen tat; kurji, živinski tat; tatovi drevesc; tatovi in pretepači; plazi se kakor tat / ekspr.: literarni tat; lovski tat divji lovec / kot psovka tat tatinski ∙ prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti; preg. tatiče obešajo, tatove izpuščajo za manjši prestopek se navadno huje kaznuje kot za velik 2. ekspr. kdor povzroči, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: tat dobrega imena; šalj. veseljak in devištva tat / tat njihove sreče
  11.      táta  -a tudi -e m (á) v meščanskem okolju ata, oče: daj tatu copate; poljubi svojega tata / kot nagovor tata, kupi mi čokolado
  12.      tatárski  -a -o prid. () nanašajoč se na Tatare: tatarski jezik / tatarsko naselje / tatarsko plenjenje ◊ bot. tatarski javor divji ali kultivirani javor z neenakomerno nazobčanimi listi in belimi cveti v pokončnih socvetjih, Acer tataricum; tatarska ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum; gastr. tatarski biftek sesekljan surov goveji file z začimbami; tatarska omaka majonezna omaka s kislimi kumaricami, kaprami, peteršiljem in čebulo
  13.      táti  -ja m () v meščanskem okolju atek, očka: kam je šel tati
  14.      tatínstvo  -a s () dejavnost tatov: preganjati tatinstvo / pripisovali so mu tatinstvo; zavesti koga v tatinstvo / zaprli so ga zaradi tatinstev kraj, tatvin
  15.      tátrman  -a m (ā) nar. 1. strašilo: postaviti tatrmana na njivo; drži se kot tatrman 2. koroško navadno kot glava oblikovan končni del cevi pri vodnjaku, koritu: voda teče iz tatrmana; tatrman s človeško glavo; studenec s tatrmanom
  16.      tatvína  -e ž (í) odvzem česa s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: tatvine so se razširile po mestu; prijaviti tatvino; biti zaprt zaradi tatvine; tatvine v trgovinah / storiti, zagrešiti tatvino / zalotili so ga pri tatvini kraji / drobna tatvina / duhovna tatvina ♦ jur. roparska tatvina pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar; simulirana tatvina z namenom, da se prikrije poneverba; vlomna tatvina izvršena z vlomom
  17.      távanje  -a s (ā) 1. glagolnik od tavati: tavanje taboriščnikov po dvorišču / tavanje po mestnih ulicah; brezdelno tavanje / teoretično tavanje 2. knjiž. negotovost, nejasnost: glede tega je še mnogo tavanja; dvomi in tavanja
  18.      távati  -am nedov. (ā) 1. hoditi počasi, z negotovimi koraki: jetnik je taval pred njim; taval je v temi in tipal, da bi prišel do vrat; obupan je taval v gostilno; pren. človeštvo zmedeno tava v prihodnost 2. hoditi brez cilja, brez orientacije: zamišljen je taval po mestu / tavati po svetu / ekspr. pogled mu je taval po poljih; pren. njegova domišljija nemirno tava 3. ekspr. biti v negotovosti: niso se znašli in so tavali; če bodo zavrgli to teorijo, bodo spet tavali // z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža stanje, kot ga določa samostalnik: tavati v negotovosti; tavati v zablodi, zmotah; ljudstvo je tavalo v temi tavajóč -a -e: tavajoč tipati; tavajoč otrok; tavajoča misel; sam.: slediti tavajočemu
  19.      tavêrna  -e ž () v nekaterih deželah gostilna, krčma: stopil je v taverno
  20.      tavoléta  -e ž (ẹ̑) les. zelo tanka bukova ali jelova deska za zaboje zlasti za južno sadje: ladijski pod, tavolete in drugi žagarski izdelki
  21.      tavtologíja  -e ž () 1. lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje: uporabljati tavtologije; stilna vrednost tavtologij; navesti za primer tavtologijo: globoko seči do srca 2. filoz. sodba, v kateri ima predikat isti pomen kot subjekt: osnovna načela logike so tavtologije
  22.      tavtosilábičen  -čna -o prid. (á) lingv. ki pripada istemu zlogu, istozložen: tavtosilabični glas
  23.      távžent  -a [žǝn] m () nav. mn., nižje pog., z rodilnikom nedoločena večja količina; tisoč: tavženti kobilic so se spustili na polja / takih ljudi je na tavžentenižje pog. dekle ima tavžente je bogato
  24.      távžent  [žǝn] štev. neskl. () nižje pog. 1. tisoč a) v samostalniški rabi: šteti do tavžent; dva tavžent in tri tavžent je pet tavžent b) v prilastkovi rabi: plačati točno tavžent dinarjev; bilo je od dva do tri tavžent ljudi; te spremembe so nastale v nekaj tavžent letih / tudi sklonljivo v pet tavžent(ih) primerih / elipt. za to boš plačal dva tavžent dva tisoč dinarjev; dva tisočaka / kot kletvica tavžent hudičev, ti kaj koristi, če si pošten 2. izraža nedoločeno večjo količino: tavžent ljudi me je že to vprašalo; imeti tavžent opravkov
  25.      távžentróža  -e [žǝn] ž (-ọ̑) zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti: tam raste tavžentroža; nabirati tavžentrože // posušeni deli te rastline: skuhati čaj iz tavžentrož / pog. piti tavžentrožo čaj iz tavžentrože

   36.094 36.119 36.144 36.169 36.194 36.219 36.244 36.269 36.294 36.319  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA