Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (36.194-36.218)



  1.      tankovídnost  tudi tenkovídnost -i [druga oblika tǝn] ž (í) knjiž. sposobnost človeka, ki zna natančno, zelo dobro opazovati: tankovidnost izkušene ženske
  2.      tankovrát  in tankovràt tudi tenkovrát in tenkovràt -áta -o [tretja in četrta oblika tǝn] prid. (; á) ki ima tanek vrat: tankovrat človek / tankovrata steklenica
  3.      tánkovski  -a -o prid. () nanašajoč se na tank: tankovski oklep / tankovsko in protiletalsko orožje / tankovski napad; tankovsk a zaseda / tankovske enoteteh. tankovske gosenice
  4.      tanljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da tanjšati: tanljiva žica ♦ metal. tanljiva kovina kovina, ki se da oblikovati v tanke liste
  5.      tántal  -a m () kem. zelo trda, težko taljiva kovina sive barve, element Ta: vijak iz tantala
  6.      tantiéma  -e ž (ẹ̑) nav. mn. 1. avtorjev delež od dohodka javno izvajanega umetniškega dela: dobiti, izplačati tantieme; tantieme od uprizoritev igre / avtorske tantieme 2. v kapitalistični ekonomiki delež vodstvenega osebja pri dobičku delniške družbe: prejeti tantieme; dividende in tantieme
  7.      taoístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na taoiste ali taoizem: oblačilo taoističnega duhovnika; taoistična miselnost
  8.      tàp  medm. () posnema zamolkel glas lahnega udarca, koraka pri lahki hoji: stekla je čez cesto: tap, tap, tap; nestrpno je trkal s prsti po mizi: tap, tap
  9.      tápanje  tudi tapánje -a s (ā; ) glagolnik od tapati, hoditi: slišati je bilo tapanje bosih nog / opotekanje in tapanje v temi
  10.      tapecíranje  -a s () glagolnik od tapecirati: tapeciranje sedežev / tapeciranje sten
  11.      tapecírati  -am nedov. in dov. () 1. oblagati z mehko podlogo, blaziniti: tapecirati stole 2. oblagati s tapetami: tapecirati sobo; tapecirati steno tapecíran -a -o: tapeciran sedež; tapecirana vrata / tapecirano pohištvo oblazinjeno pohištvo
  12.      tapéta  -e ž (ẹ̑) prevleka za stene, pohištvo: izdelovati, polagati tapete; pokriti, prelepiti stene s tapetami; rožaste, vzorčaste tapete; vrste tapet / soba s svetlimi tapetami, redko s svetlo tapeto / lepiti tapeto od zgoraj navzdol kos, pas tapet / pralne tapete; samolepilne tapeteekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. biti na tapeti biti obravnavan
  13.      tapetírati  -am nedov. in dov. () oblagati s tapetami; tapecirati: tapetirati steno tapetíran -a -o: tapetirana soba
  14.      tapétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tapetnike ali tapetništvo: tapetniški izdelki / tapetniški žebelj; tapetniška šivanka; tapetniško blago, usnje / tapetniški tehnik
  15.      tapiseríja  -e ž () ročno tkana, navadno stenska preproga s figuralnimi, rastlinskimi motivi: dvorano so krasile tapiserije; razstava tapiserij // ed. umetnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih preprog: področji njegovega ustvarjanja sta slikarstvo in tapiserija / razstava jugoslovanske tapiserije
  16.      tapisóm  -a m (ọ̑) obloga iz plasti sintetičnih vlaken, ki so z iglanjem pritrjene na podlago, iglana talna obloga: polagati tapisom; pokriti tla s tapisomom; svetel tapisom; tapete in tapisom
  17.      tápkati  -am tudi tapkáti -ám nedov. (; á ) ekspr. 1. tiho hoditi: v copatah je tapkala po hodniku; tapkati po preprogi / slišal je, kako lahni koraki tapkajo za njim / tapkati po hribovskih poteh hoditi; tiho je tapkal po ulici 2. večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: s kazalcem je tapkal po cigareti; tapkati se s prstom po ustnicah / ljubeče ji je tapkala roko trepljala; tapkal je s prsti po mizi bobnal tapkajóč -a -e: tapkajoči koraki
  18.      tapljánje  -a s () glagolnik od tapljati: prijateljsko tapljanje; tapljanje in božanje / tapljanje mačke / tapljanje čeveljčkov
  19.      tapljáti  -ám nedov.) 1. večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: tapljala ga je po roki; tapljati konja po vratu / z brisačo se je tapljala po obrazu / spodbudno ga je tapljal po ramenu trepljalekspr. mravlje tapljajo s tipalnicami tipajo 2. ekspr. tiho hoditi: veselo je tapljal in drobil okoli; jagnje je tapljalo zraven matere / slišal ga je, kako taplja po stopnicah
  20.      tára  -e ž (ā) teža embalaže: odšteti taro od bruto teže; vpisati taro
  21.      tárča  -e ž () 1. predmet, v katerega se strelja za vajo, na tekmovanju: postaviti tarče; zgrešiti tarčo; streljati v tarčo; papirnata tarča; tarča na lepenki / kupiti tarčo predmet z narisanimi koncentričnimi polji za vajo v streljanju // navadno v povedni rabi predmet, v katerega se strelja: umikajoči se so bili tarča sovražnika; letala so si za tarčo izbrala most / postojanka je postala tarča napadov ♦ fiz. priprava, na katero se usmeri curek delcev pri proučevanju reakcij med delci in atomi, atomskimi jedri 2. ekspr., v povedni rabi oseba, stvar, na katero se nanaša kako negativno dejanje: biti tarča šal, zbadljivk; njihovo ravnanje je postalo tarča kritike, napadov
  22.      tarífa  -e ž () 1. seznam storitev z navedbo cen: objaviti, sestaviti tarifo; nosaška, odvetniška, poštna tarifa; telefonska, železniška tarifa; tarifa za bančne storitve; veljavnost tarife // seznam elementov z ustreznimi cenami za obračunavanje porabe, uporabe česa: vodarinska tarifa; tarifa za električno energijo, stanarino // cena, določena v takem seznamu: zvišati tarifo; plačati po tarifi; nizke tarife za morski promet 2. navadno s prilastkom seznam predmetov, storitev, za katere se plača davščina, z navedbo višine davščine na enoto: sprejeti carinsko tarifo; davčna, uvozna tarifa ♦ ekon. mezdna tarifa v kapitalistični ekonomiki po kateri se plača delavcu mezda; žel. diferencialna tarifa večja ali manjša od tiste, ki splošno velja
  23.      tarifêr  -ja m () uslužbenec, ki preverja obračune storitev glede na tarifo: delovno mesto tariferja
  24.      tarifírati  -am dov. in nedov. () določiti plačilo po tarifi: tarifirati storitev tarifíran -a -o: visoko tarifirano blago
  25.      tárnati  -am nedov. () govoriti, pripovedovati o svojih skrbeh, težavah, trpljenju: tarnal bi, če bi kaj pomagalo; tarnal je, da težko živi; tarnati o hudih časih, nad pomanjkanjem; nič hudega mu ni, preveč tarna / v pismih samo tarna / tarnala je, da skoraj nič ne vidi pritoževala se je // z besedami, glasovi izražati telesno ali duševno bolečino: ranjenci so vzdihovali in tarnali; ekspr. tarnala je, da bi se je kamen usmilil zelo tarnáje: tarnaje je hodila po sobi tarnajóč -a -e: tarnajoč glas; tarnajoča ženska; tarnajoče pismo; prisl.: tarnajoče pripovedovati

   36.069 36.094 36.119 36.144 36.169 36.194 36.219 36.244 36.269 36.294  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA