Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (35.594-35.618)


  1.      šentpétrski  tudi šentpêtrski -a -o [šen in šǝn] prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na Šentpeter: šentpetrski most / zaprt je bil v šentpetrski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori ♪
  2.      šépati  -am nedov. (ẹ̄) 1. nenormalno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso 2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa // imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma ● ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro šepáje: šepaje hoditi; šepaje na eno nogo, je prišel odpret šepajóč -a -e: šepajoč na levo nogo, je pobegnil; šepajoč konj; šepajoča postrežba ♪
  3.      šépav  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepava je že od rojstva / šepav konj / šepavi koraki; šepava hoja 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepava miza // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepavi verzi; tvoji razlogi so šepavi neprepričljivi, neutemeljeni / govori šepavo francoščino slabo, nepravilno ♪
  4.      šepèt  -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od šepetati: pogovor je prešel v nerazločen šepet; skrivnosten šepet / šepet morja / govoriti s šepetom ♪
  5.      šepetálski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetalce: šepetalsko delo / šepetalska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki ♪
  6.      šepetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si marsikaj šepetali o njem / to se ne sme zgoditi, je šepetala; pren., ekspr. listje je šepetalo v vetru 2. gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila: šepetati igralcu kak odlomek; dobro šepetati šepetáje: pogovarjala sta se šepetaje, da ju ne bi kdo slišal; šepetaje so mu razložili svoj načrt šepetajóč -a -e: spremil ga je do vrat, šepetajoč mu nekaj na uho; šepetajoč glas; šepetajoči valovi; šepetajoče ustnice; prisl.: šepetajoče je ponovila ta stavek šepetán -a -o: besede, šepetane v temi ♪
  7.      šépniti  -em, tudi šepníti in šépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: sklonil se je k njemu in mu nekaj šepnil; šepniti na uho, v uho / so že tu, je šepnila ♪
  8.      šeriát  -a m (ȃ) islamsko pravo, temelječe na koranu: določila šeriata ♪
  9.      šerjè  -à s (ȅ ȁ) nar. ločje: Na hribih raste praprot, na močvirju pa šerje in cmudje (M. Kranjec) ♪
  10.      šêrpa  -e ž (ȇ) šalu podobna naglavna ruta: zavezati si šerpo; svilena, vezena, volnena šerpa // temu podoben pas, trak, navadno za okras: dekleta z rdečimi šerpami okrog pasu ∙ knjiž. nadporočnik si je snel šerpo ešarpo ♪
  11.      šést  šêstih štev. (ẹ̑ é) izraža število šest [6] a) v samostalniški rabi: dvakrat tri je šest; šestim so dali nagrado / ura je šest; vstajati ob šestih zjutraj 6h; čakati od šestih do sedmih (zvečer) 18h b) v prilastkovi rabi: nastopilo je šest igralcev; šest mesecev star otrok; vožnja je trajala šest ur; tudi neskl.: izkušnje zadnjih šest(ih) let // neskl. izraža številko šest: avtobusna proga šest; tekma se je končala s šest proti pet ● ekspr. dopolnil je šest križev šestdeset let; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za to ◊ rel. šest resnic ♪
  12.      šest...  ali šést... in šest... prvi del zloženk (ẹ̑) 1. nanašajoč se na število šest: šestdneven, šestmesten 2. za šest večji od vsote desetic, na katere se nanaša: šestintrideset ♪
  13.      šéstdeset  -ih štev. (ẹ̑) izraža število ali številko šestdeset [60]: voziti šestdeset kilometrov na uro / pred šestdesetimi leti / ženska pri šestdesetih letih stara približno šestdeset let ∙ pog., ekspr. na grbi jih ima že šestdeset star je že šestdeset let ♪
  14.      šéstdeseti  -a -o štev. (ẹ̑) ki v zapovrstju ustreza številu šestdeset: praznovati šestdeseti rojstni dan; mož v šestdesetem letu ∙ knjiž. šestdeseta [60.] leta devetnajstega stoletja od 1860 do 1870 ♪
  15.      šestdesetína  -e ž (í) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetina vsote ♪
  16.      šestdesetínka  -e ž (ȋ) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetinka vsote / šestdesetinka minute ♪
  17.      šêsti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu šest: sobota je šesti dan v tednu; rojen šestega [6.] junija; hodi v šesti razred; papež Pavel VI. / od doma je odšel že pred šesto (uro) 6h; 18h / potres šeste jakostne stopnje ● pomagal ji je njen šesti čut intuicija, nagon; ekspr. naložila si je šesti križ šestdeset let je (bila) stara; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze ◊ lingv. šesti sklon ♪
  18.      šestíca  -e ž (í) 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest ∙ žarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica 3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica 4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu // žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico ♪
  19.      šêstič  prisl. (é) pri ponavljanju ali v zapovrstju na šestem mestu: petkrat je zmagal, šestič pa izgubil ♪
  20.      šestílo  -a s (í) priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov, merjenje manjših razdalj: uporabljati šestilo; prenašati daljice s šestilom; risati krog s šestilom ♦ geom. elipsno šestilo priprava za risanje elips; gozd. debelinsko šestilo za merjenje premera debel; teh. objemno šestilo šestilu podobna merilna priprava z navznoter ukrivljenima krakoma; palično šestilo ki se rabi za risanje večjih krogov ♪
  21.      šestína  -e ž (í) del na šest enakih delov razdeljene celote: vrniti šestino izposojenega denarja ♪
  22.      šestíški  -a -o prid. (ȋ) mat. ki ima za osnovo število šest: šestiški sestav; šestiška številka ♪
  23.      šéstka  -e ž (ẹ̑) 1. pog. številka šest: napisati šestko / peljal se je s šestko s tramvajem, avtobusom številka šest 2. igralna karta s šestimi znaki: karova šestka ♪
  24.      šéstkrat  prisl. (ẹ̑) izraža šest ponovitev: šestkrat dve je dvanajst / šestkrat manjša umrljivost za jetiko ♪
  25.      šéstnajst  in šestnájst -ih štev. (ẹ̑; á) izraža število ali številko šestnajst [16]: biti star šestnajst let; prireditev se bo začela ob šestnajstih 16h ♪

   35.469 35.494 35.519 35.544 35.569 35.594 35.619 35.644 35.669 35.694  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA