Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (35.419-35.443)
- svílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na svilo: debelina svilne niti / svilna industrija ♦ zool. svilni prelec nočni metulj, katerega ličinka izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek, Bombyx mori ♪
- svilén -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svile: svilena nit, preja / svilena tkanina; svileno blago / svileni trakovi; svilena bluza, obleka, podloga, ruta 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svileni lasje; svilena dlaka / v njenih očeh je bil svilen lesk; svilena svetloba; svileno nebo; jutra so svilena ● pesn. le veter je s svileno roko vznemirjal tišino je rahlo pihal ◊ papir. svileni papir bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske; tekst. svileni barhant, žamet barhant, žamet s svileno osnovo in bombažnim votkom; svilena apretura apretura, ki da blagu lesk, kot ga ima svila; svilena osnova; svilena vlakna kokonov sviléno prisl.: gladina vode se svileno blešči; svileno mehki lasje ♪
- svílnat -a -o prid. (ȋ) 1. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svilnate niti; blago je mehko in svilnato / svilnate obrvi / svilnat otip, sijaj 2. star. ki je iz svile; svilen: svilnata obleka, ruta svílnato prisl.: svilnato se lesketati ♪
- svilopréjka -e ž (ẹ̑) nočni metulj, katerega gosenica izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek: gojiti sviloprejko / murvova sviloprejka ♪
- svilotísk -a m (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito; sitotisk: svilotisk in monotipija // odtis v tej tehniki: razstaviti svilotiske ♪
- svinčén -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svinca: svinčena cev, krogla; svinčena pločevina, posoda / strupeni svinčeni hlapi; cinkove in svinčene barve / svinčena ruda 2. nav. ekspr. po barvi podoben svincu: njegov svinčeni obraz; svinčena svetloba; svinčeno nebo / oblaki so svinčeni / svinčena sivina neba 3. ekspr. težek, moreč: svinčen molk; svinčena tišina; v sobi je vladalo svinčeno ozračje / zbudila se je iz svinčenih sanj ● ekspr. imeti svinčene noge težko hoditi; ekspr. čutila je le svinčeno utrujenost zelo veliko ◊ elektr. svinčeni akumulator svinčev akumulator; svinčena mreža mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; metal. svinčena plošča plošča za valjanje svinčene pločevine; tisk. svinčeni stavek; svinčena črka, črta svinčéno prisl.: svinčeno se svetlikati; svinčeno sivi oblaki; svinčeno težke noge ♪
- svínčev -a -o prid. (í) nanašajoč se na svinec: svinčeve rude / svinčev prah / svinčev rudnik / svinčeve prevleke ♦ elektr. svinčev akumulator akumulator s svinčenima elektrodama; fiz., kem. svinčevo steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. svinčevo belilo iz svinca pridobljen prah za oljnato umazano belo barvo; svinčev karbonat, oksid, sulfid; svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; svinčeve spojine, zlitine; min. svinčev sijajnik galenit; teh. svinčev lot lot, v katerem je več kot 50 odstotkov svinca ♪
- svínčiti -im nedov. (í ȋ) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo svinca: svinčiti pločevino; svinčiti in cinkati ♪
- svínčnica -e ž (ȋ) teh. vrvica z utežjo za določanje navpične lege: s svinčnico ugotavljati navpičnost stene ♪
- svínčnik -a m (ȋ) 1. priprava iz lesene paličice z grafitnim vložkom za pisanje, risanje: ošiliti svinčnik; pisati s svinčnikom; konica svinčnika; nalivno pero in svinčnik / svinčnik se je zlomil / mehki ki ob manjšem pritisku dela vidno črto, trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto; mizarski svinčnik ploščat, z debelejšim vložkom / barvni svinčnik z barvnim vložkom; rdeči svinčnik z rdečim vložkom; tintni svinčnik z vložkom, ki vsebuje vodotopno barvilo vijoličaste barve // kovinska, plastična priprava, v katero se vloži mina, kemični vložek za pisanje, risanje: mina za svinčnik / kemični svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; tehnični svinčnik; pog. svinčnik na suho tinto kemični svinčnik 2. um. mehek siv risarski material: oglje in svinčnik /
risba v svinčniku ♪
- svínec -nca m (í) mehka, lahko taljiva težka kovina modrikasto sive barve: taliti svinec; rudnik svinca; hodi, kot bi imela svinec na nogah, v nogah težko; torba je težka, kot bi bila iz svinca zelo / zaliti s svincem; ulivanje svinca / pog. zastrupiti se s svincem s svinčenimi hlapi; palica, okovana s svincem s svinčeno konico // ekspr. svinčenka: svinec ga je zadel v srce ● ekspr. svinec ji je legel na veke postala je zelo zaspana; knjiž. svinec seže do dna grezilo; ekspr. dobil je svinec v trebuh bil je zadet, ranjen v trebuh; ekspr. delavstvo je fašiste sprejelo s svincem je streljalo nanje ◊ etn. ulivanje svinca igra, pri kateri se napoveduje prihodnost po oblikah svinca, strjenega v mrzli vodi; metal. mehki svinec ki mu ni dodan kak drug element; trdi
svinec ki mu je dodan antimon ♪
- svínja -e ž (í) 1. samica prašiča: svinja je povrgla sedem prašičkov; zaklati svinjo; kruljenje svinje; pijan kot svinja zelo / doječa, plemenska svinja // nav. mn. prašič: dati jesti svinjam; hlev za svinje 2. nizko umazan človek: kakšna svinja si, umij se 3. nizko ničvreden, malovreden človek: ta človek je čisto navadna, prava svinja / kot psovka svinja pijana ● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; vulg. poda se mu kot svinji sedlo nič se mu ne poda ◊ agr. pitovna svinja; etn. svinjo zbijati otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; metal. svinja sprimek kovine in žlindre na steni metalurške peči; vet. prasna svinja ki doji; zool. svinje
parkljarji s ščetinasto kožo in gobcem, podaljšanim v rilec, Suidae; divja svinja divji prašič ♪
- svínjak -a m (ȋ) bot. rastlina z golim ali dlakavim steblom in rumenimi cveti v košku, koških, Hypochoeris: na tem travniku raste svinjak / pegasti svinjak ♪
- svinjánje -a s (ȃ) glagolnik od svinjati: dovolj ima tega svinjanja ♪
- svinjár -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem prašičev: svinjar je že nakrmil prašiče; kravarji in svinjarji // star. svinjski pastir: svinjar žene prašiče skozi vas 2. slabš. kdor (rad) nespodobno, opolzko govori: je velik svinjar / kot psovka svinjar svinjski 3. slabš. ničvreden, malovreden človek: svinjar je, če zahteva toliko denarja / kot psovka zdaj si pa ti na vrsti, svinjar ♪
- svinjaríja -e ž (ȋ) slabš. 1. umazanija: počisti to svinjarijo na stopnicah / le kako more živeti v tej svinjariji v tem umazanem okolju, prostoru 2. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: odkrili so njegove svinjarije; počenjati, uganjati svinjarije / govoriti svinjarije / to je navadna svinjarija // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: izlet so odpovedali? Svinjarija; svinjarija, če je to res 3. jed, navadno slabo pripravljena: te svinjarije ne bo jedel ♪
- svinjárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na svinjarje: svinjarsko delo / težko prenaša ta svinjarski jezik / ima več svinjarskih fotografij nespodobnih, opolzkih ♪
- svinjáti -ám nedov. (á ȃ) slabš. 1. mazati, onesnaževati: ne svinjaj tal / pes ji svinja po stanovanju / otroci svinjajo stene s svojimi čačkami / svinjati človeka jemati mu ugled, sramotiti ga 2. nespodobno, opolzko govoriti: moški radi svinjajo; pred otroki ne svinjaj // grdo, neprimerno ravnati s kom: ne boš več svinjal z ljudmi ♪
- svínjka 1 -e ž (ȋ) etn., v zvezi svinjko biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili ♪
- svínjski -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na svinje: svinjski rilec; svinjska glava, koža; svinjsko meso / svinjska mast; svinjsko usnje / svinjski paprikaš; svinjska pečenka, rižota; prekajena svinjska rebrca / svinjski hlev; svinjski pastir; svinjska krma 2. slabš. umazan: kako svinjske roke imaš / pri tako svinjskem delu mora imeti haljo // nespodoben, opolzek: poslušati svinjske šale; svinjsko govorjenje 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pritisnil je svinjski mraz; svinjska vročina ● ekspr. do njega je svinjski hudoben, zloben; ekspr. danes smo imeli svinjski dan naporen, težek; ekspr. imeti svinjsko srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. že ves mesec je svinjsko vreme slabo, neugodno ◊ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se
pripravlja hrana za prašiče; bot. svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec; svinjska reja lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetju in ukrivljenimi stroki; srpasta meteljka; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; vet. svinjska kuga prašičja kuga svínjsko prisl.: svinjsko se napiti; kovček je svinjsko težek; hiša je stala svinjsko veliko ♪
- svírati -am nedov. (ȋ) 1. zastar. igrati (na glasbilo): vso noč je sviral na svatbi / svirati valček / svirati na piščal 2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ne sviraj ga; spet ga svira ● star. tako boš plesala, kot bom jaz sviral tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel sviráje: odšli so naprej, sviraje koračnico svirajóč -a -e: na piščal svirajoči pastir ♪
- svíst -a m (ȋ) oster, sikajoč glas: slišal se je svist biča, kose / redko svist svilene obleke šumenje, šuštenje / puščica je s svistom letela mimo ♪
- svístniti -em dov. (í ȋ) dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in svistnila; brezoseb. od časa do časa je svistnilo // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: od nekod je svistnila puščica; svinčenka svistne mimo nje // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: svistniti z bičem; svistniti s sabljo po zraku ♪
- svíšč 1 -a m (ȋ) oster, sikajoč glas: slišal se je svišč kose / puščica je s sviščem zletela mimo ♪
- svíšč 2 -a m (ȋ) rastlina s posameznimi ali v socvetje združenimi, navadno modrimi zvončastimi cveti: svišč in rododendron ♦ bot. jesenski, pomladanski svišč; panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica ♪
35.294 35.319 35.344 35.369 35.394 35.419 35.444 35.469 35.494 35.519