Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (35.294-35.318)


  1.      súrdopedagógika  -e ž (ȗ-ọ́) specialna pedagogika za slušno prizadete: strokovnjak za surdopedagogiko ♪
  2.      surfati  -am [sŕf- tudi sêrf-] nedov. (ȓ; ȇ) žarg., šport. gojiti šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi; jadrati na deski, deskati: surfati in smučati na vodi ♪
  3.      surogát  -a m (ȃ) knjiž. nadomestek: naravna hrana in surogati / kavni surogat pražena zrna ječmena, rži; pren. to je le surogat prave sreče ♪
  4.      suròv  -óva -o prid., suróvejši (ȍ ọ̑) 1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena 2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane 3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo 4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo // ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov 5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost ◊ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena suróvo prisl.: surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo ♪
  5.      suróvec  -vca m (ọ̑) 1. teh. kos materiala, namenjen za predelavo ali obdelavo: popiliti surovce 2. ekspr. surov človek: bala se je tega surovca ♪
  6.      suróvež  -a m (ọ̑) ekspr. surov človek: od tega suroveža ne moreš pričakovati drugačnega vedenja ♪
  7.      surovína  -e ž (í) 1. nav. mn. neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo, predelavo: izkoriščati surovine; zaloga surovin; les, rude in druge surovine; nafta kot surovina za bencin / energetske, industrijske surovine; odpadne surovine; umetne tekstilne surovine 2. ekspr. surov človek: s to surovino zlepa nič ne opraviš / kot psovka da te ni sram, surovina pijana ♪
  8.      surrealističen  -čna -o [sírrealíst-] prid. (ȋ-í) nanašajoč se na surrealizem: surrealistični slikar; surrealistično pesništvo / surrealistična zamisel režije surrealistično prisl.: surrealistično grotesken ♪
  9.      surrealizem  -zma [sírrealíz-] m (ȋ-ȋ) umetnostna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki teži k preseganju resničnega in logično-razumskega s pomočjo vizij, halucinacij in nehotnih asociacij, nadrealizem: pisateljevo delo izhaja iz surrealizma; surrealizem v slikarstvu; dadaizem in surrealizem ♪
  10.      súslik  -a m (ȗ) zool. veverici podoben vzhodnoevropski glodavec sivo rjave barve, ki živi v rovih, Citellus suslicus: oglašanje suslikov ♪
  11.      suspendírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. začasno odstaviti, odstraniti koga z delovnega mesta, funkcije: suspendirati delavca, direktorja / suspendirati koga z dela / suspendirati komisijo; suspendirati športnika (začasno) mu prepovedati tekmovati // začasno razveljaviti, ne upoštevati kaj: suspendirati člene ustave / suspendirati jamstvo, zahtevo ◊ kem. povzročiti, da se netopni, trdni delci enakomerno porazdelijo po tekočini suspendíran -a -o: bil je suspendiran; suspendirana snov ♪
  12.      suspénz  -a m (ẹ̑) jur. začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije: suspenz zaradi storjenega kaznivega dejanja / izreči, ukiniti suspenz / biti v suspenzu ♪
  13.      suspénzija  in suspenzíja -e ž (ẹ́; ȋ) 1. jur. začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije: zahtevati suspenzijo direktorja / izreči suspenzijo // začasna razveljavitev, neupoštevanje česa: suspenzija ustavnih svoboščin / suspenzija jamstva 2. kem. zmes tekočine in trdnih delcev kake v njej netopne snovi: pripraviti suspenzijo; suspenzija in emulzija / odcediti suspenzijo ♪
  14.      suspenzíven  -vna -o prid. (ȋ) jur. ki povzroči odložitev česa, odložilen: suspenzivna moč / suspenzivni pogoj, učinek ♪
  15.      suspenzórij  -a m (ọ́) med. priprava za oporo poškodovanega ali obolelega visečega dela telesa: suspenzorij za modnik ♪
  16.      súša  -e ž (ú) 1. stanje zelo majhne vlage v zemlji zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin: suša je, traja že dva meseca; ekspr. pritisnila je suša; posledice suše; škoda zaradi suše; rastlina, odporna proti vročini in suši / suša je uničila pridelek; ob, v hudi suši potok usahne // ekspr., navadno s prilastkom dejstvo, da česa potrebnega, kakovostnega ni na razpolago v zadostni količini: energetska, idejna, literarna suša; urednik se je pritoževal zaradi suše z gradivom ∙ ekspr. letos bo v kleti suša pridelali bomo zelo malo vina; ekspr. imeti sušo v blagajni, v žepu biti brez denarja; ekspr. čutiti sušo v grlu biti žejen; čutiti potrebo, željo po pitju alkoholne pijače; preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša 2. star. zelo suh človek: le jej, da ne boš taka suša ♪
  17.      sušênje  -a s (é) glagolnik od sušiti: umivanje in sušenje las; naprave za sušenje; vrv za sušenje perila / sušenje krme, sadja, živil; naravno, umetno sušenje lesa; konzervirati s sušenjem / sušenje sena / drog za sušenje mesa / sušenje plinov, tekočin / sušenje rastlin zaradi bolezni ♪
  18.      súšica  in sušíca -e ž (ú; í) star. jetika, tuberkuloza: dobiti, imeti sušico; umreti za sušico / kostna sušica ● slabš. dolgokraka sušica suh, slaboten človek ◊ agr. sušica bolezen rastline, pri kateri se listi ali drugi deli rastline sušijo; med. sušica hrbtnega mozga obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa ♪
  19.      sušílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) 1. delavec, ki skrbi za sušenje: sušilec lesa, zelenjave; sušilec in likalec tkanin / kosci in sušilci 2. sušilnik: posušiti kaj s sušilcem / električni sušilec za lase, roke ♦ teh. sikativ, sušilo ♪
  20.      sušílen  -lna -o prid. (ȋ) namenjen za sušenje: sušilni prostor / sušilni stroj; sušilne naprave / sušilni boben; sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna komora komora za sušenje lesa, rud, perila; sušilna peč ♦ agr. sušilna piramida kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza; kem. uporabiti žveplovo kislino kot sušilno sredstvo kot sušilo ♪
  21.      sušílnica  -e ž (ȋ) prostor, stavba za sušenje: postaviti, zgraditi sušilnico; peč v sušilnici / sadna sušilnica; sušilnica mesa; sušilnica za hmelj, les, sadje // naprava za sušenje: popraviti sušilnico / električna, prenosna sušilnica; sušilnica za kruh ♦ teh. kanalska sušilnica pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro; vakuumska sušilnica ♪
  22.      sušílnik  -a m (ȋ) priprava za sušenje: sušiti v sušilniku, s sušilnikom / električni sušilnik; sušilnik za lase, roke električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las, rok; sušilnik za perilo preprosta priprava za obešanje, sušenje perila, navadno pritrjena na steno; bobnasti sušilnik za perilo pralnemu stroju podobna električna naprava za sušenje perila ♪
  23.      sušílo  -a s (í) 1. priprava za sušenje: obesiti rjuhe na sušilo / sušiti krmo na sušilih 2. nar. sušenje: nezrelo sadje ni primerno za sušilo / danes je dobro sušilo se seno dobro suši ◊ kem. snov, sredstvo za sušenje plinov, tekočin; teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv ♪
  24.      sušíti  -ím nedov. (ȋ í) delati kaj suho: sušiti lase, perilo; sušiti na prostem, na soncu, v sušilnici, s sušilnikom; sušiti kože na zraku / ekspr. sušiti solze brisati / centralno ogrevanje suši zrak / sušiti lipovo cvetje, gobe; sušiti lan; sušiti les; sušiti sadje v peči / sušiti otavo, seno / sušiti klobase, ribe / sušiti meso (v dimu) prekajevati ∙ ekspr. skrbi so ga iz leta v leto bolj sušile delale suhega, slabotnega; ekspr. ves večer so sušili vino pili ♦ kem. odstranjevati vlago iz plinov, tekočin sušíti se 1. postajati suh: na peči so se sušile trske / ob poletni pripeki se je zemlja hitro sušila / posekati smreke, ki so se začele sušiti / na travniku se je sušilo seno ♦ teh. barva, lak se suši se strjuje zaradi izhlapevanja topila, oksidacije sušljivega olja 2. ekspr. zelo hujšati: sušiti se zaradi bolezni, stradanja ∙ krasta se že suši bo kmalu odpadla, ker se je izcedek že popolnoma strdil; roka se mu suši mišičje roke upada, usiha sušèč -éča -e: vonj sušečega se lipovega cvetja, sena ♦ teh. sušeče se olje sušljivo olje sušèn -êna -o: na zraku sušena opeka ♪
  25.      sušljív  -a -o prid. (ȋ í) teh. ki se na zraku zaradi oksidacije posuši, strdi: laneno olje in druga sušljiva olja ♪

   35.169 35.194 35.219 35.244 35.269 35.294 35.319 35.344 35.369 35.394  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA