Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (34.844-34.868)


  1.      stóčje  -a s (ọ̑) zastar. sotočje, stečišče: ob stočju rek je zrastlo naselje ♪
  2.      stóglàv  in stógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) 1. v pravljicah ki ima sto glav: stoglavi zmaj; bajke o stoglavi morski pošasti 2. knjiž. številen, velik: stoglava jata ptičev; stoglava množica ljudi ♪
  3.      stoicízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. filozofska smer, katere vodilno etično načelo je življenje človeka v soglasju z njegovo naravo: stoicizem spada k antičnim materialističnim filozofijam; proučevati stoicizem 2. knjiž. mirnost, ravnodušnost: občudovali so njen stoicizem ♪
  4.      stój  -te medm. (ọ̄ ọ̑) 1. izraža zahtevo po prenehanju premikanja: stoj, kam se ti pa tako mudi / klic vprežni živini stoj ♦ voj. četa, stoj izraža povelje za prenehanje korakanja 2. izraža zahtevo po premisleku: stojte, saj še nisem vsega povedal; sam.: železniški signal kaže stoj; prim. stati stojim ♪
  5.      stója  -e ž (ọ́) 1. glagolnik od stati stojim: stoja ga je utrujala; dolga, nepremična stoja; stoja na eni nogi, na prstih // pokončen položaj telesa, ki se s kakim delom opira ob podlago: preiti iz stoje v sedenje / stoja na glavi, na rokah 2. vet. drža nog stoječe živali: ocenjevati stojo živali / dogasta ali oksasta stoja pri živalih z navzven ukrivljenimi nogami; iksasta stoja pri živalih z navznoter ukrivljenimi nogami; položna stoja psa pri kateri se šape dotikajo tal s celo površino ◊ šport. delati stojo stati na rokah; koračna stoja pri kateri je teža telesa enakomerno porazdeljena na obe razmaknjeni nogi ♪
  6.      stojálo  -a s (á) priprava, na katero se kaj da, postavi: postaviti stojalo; mikrofon visi na stojalu; stojalo s policami / fotografsko stojalo na katero se pri fotografiranju da fotografski aparat; slikarsko stojalo; trinožno stojalo; stojalo za dežnike, rože; stojalo za note ♪
  7.      stójčkati  -am nedov. (ọ̑) otr. stati: še malo stojčkaj; kar lepo stojčkajte in počakajte ♪
  8.      stojéčki  prisl. (ẹ̑) nar. vzhodnoštajersko stoje, stoječ: stopila sta noter in stoječki nadaljevala pomenek ♪
  9.      stójen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na stanje2: stojna trdnost drevja / stojna točka ∙ knjiž. teža ga dela zelo stojnega stabilnega ♦ fiz. stojno valovanje stoječe valovanje; teh. stojni vijak trajno uvit stebelni vijak stójno prisl.: stojno vzvalovani zrak ♦ šport. razovka stojno pri kateri ima telovadec eno nogo na podlagi, drugo pa visoko zanoženo ♪
  10.      stojíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer kdo navadno stoji, je: stojišče izvoščkov, miličnika; stojišče za ribiče / stojišče avtobusov / dobila je dve vstopnici za stojišče; dijaško stojišče za sedeži v parterju, namenjeno predvsem dijakom ♦ alp. plezati do stojišča do prostora v skalovju, kjer se plezalec lahko ustavi za oddih ali varovanje tovariša 2. lov. prostor, kjer lovec čaka divjad pri skupnem lovu: določiti stojišča; zganjati divjad proti stojiščem 3. agr. površina v hlevu, ki je potrebna za stanje in ležanje ene živali: razširiti hlev za dvajset stojišč; prazna stojišča / stojišče za konje prostor, oddelek ● zastar. ljudje imajo o tem različna stojišča mnenja, poglede ♪
  11.      stójnica  -e ž (ọ̑) mizi podobna priprava na prostem za prodajanje sadja, zelenjave, drobnih predmetov: postaviti stojnice; prodajati na stojnici; stojnice lectarjev; stojnice za zelenjavo, z rožami / ekspr. stojnice vabijo / pokrite stojnice ♪
  12.      stójnost  -i ž (ọ́) knjiž. stabilnost: stojnost čolna; stojnost predmetov, stebra ♪
  13.      stók  -a m (ọ̑) posamezen glas pri stokanju: tu in tam se je zaslišal kak stok; globok, pritajen, žalosten stok // stokanje: poslušati stok ranjencev / spet bo v hiši jok in stok ♪
  14.      stòk  stóka m (ȍ ọ́) glagolnik od stekati ali steči: stok rek / stok poti ◊ zool. votlina v zadnjem delu telesa nekaterih živali, v katero se izteka črevo ♪
  15.      stókati  -am stil. stóčem nedov. (ọ́ ọ̑, ọ̄) 1. dajati slabotne, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: ranjenec je vso noč stokal; v spanju je stokal; stokati od bolečin, napora; tiho, žalostno stokati // ekspr. dajati stoku podobne glasove: avto je stokal in kašljal; drevesa so stokala v burji; morje stoka in buči / veter žalostno stoka 2. ekspr. tožiti, tarnati: stokal je o svoji nesreči, življenju; stokal je, da je vzdrževanje hiš drago; vsega ima dovolj, pa kar naprej stoka 3. slabš. nerazločno, zatikajoče se govoriti: predavatelj je nekaj stokal, pa ga ni nobeden poslušal ● ekspr. narod je dolgo stokal pod tujim jarmom živel, trpel stokáje: stokaje se je sklonil; stokaje so zlezli na voz stokajóč -a -e: stokajoč je šel čez cesto; stokajoči ranjenci; prisl.: stokajoče povedati ♪
  16.      stókilográmski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki tehta sto kilogramov: stokilogramska teleta ♪
  17.      stókilométrski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̄) ki meri sto kilometrov: stokilometrski pas morja ● pog. s stokilometrsko hitrostjo se je zaletel v ograjo s hitrostjo sto kilometrov na uro ♪
  18.      stókovec  -vca m (ọ́) nav. mn., zool. najpreprostejši sesalci s stokom, ki ležejo jajca, Monotremata: vrečarji in stokovci ♪
  19.      stókrat  prisl. (ọ̑) izraža sto ponovitev: stokrat sto je deset tisoč / meter je stokrat daljši kot centimeter // ekspr. velikokrat, mnogokrat: to sem ti že stokrat rekel / sto in stokrat sem ti že povedal / povzročiti stokrat večjo škodo ● ekspr. ne dam ga, ne, in stokrat ne nikakor ne, sploh ne ♪
  20.      stòl  stôla [ou̯] m, mest. ed. tudi stólu (ȍ ó) 1. kos pohištva navadno z naslonjalom, namenjen za sedenje ene osebe: stol se je prevrnil; ponuditi stol; primakniti stol k mizi; vstati s stola; usesti se na stol; ekspr. od utrujenosti je kar padel na stol; sedeti na stolu; lesen, oblazinjen, pleten stol; naslonjalo, noge stola; sedalo pri stolu / gugalni stol; kuhinjski, vrtni stoli; ležalni stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje; vrtljivi, zložljivi stol // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: brivski, zobozdravniški stol; električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; dati prašiča na mesarski stol; rezalni stol priprava za rezanje krme 2. nar. miza: stol je bil pripravljen za kosilo; sedeli so okoli stola ● ekspr. stol se mu maje njegov (družbeni) položaj je ogrožen; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh, praviloma izključujočih se stvareh; obsedel je med dvema stoloma hotel je dvoje stvari hkrati, pa ni dosegel nobene; star. sodni stol sodišče; star. Bog ga je poklical pred sodni stol v krščanskem okolju umrl je; v cerkvi ima svoj stol nekdaj plačan sedež na (cerkveni) klopi ◊ arhit. lupinasti stol po tankosti, ukrivljenosti ploskve, ploskev podoben (jajčni) lupini; grad. strešni stol osnovna nosilna strešna konstrukcija; jur. stol sedmorice nekdaj sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč, s sedežem v Zagrebu; obrt. rezilni stol priprava iz stolčka in glave za vpenjanje lesa pri obdelavi ♪
  21.      stôlček  -čka [u̯č] m (ō) 1. manjšalnica od stol: otroci so zasedli vse stolčke; sedeli so na nizkih stolčkih; mizica in stolček / podstaviti stolček pod noge pručko; barski stolček visok, navadno brez naslonjala; čevljarski, lovski, molzni stolček; vrtljivi, zložljivi stolček 2. ekspr. dobro mesto, dober položaj: izgubil je stolček; boji se, bori se za stolček; potegovati se za direktorski stolček / njegov stolček v službi se maje njegov službeni položaj je ogrožen ♪
  22.      stólči  stólčem [ou̯] dov., stólci stólcite in stolcíte; stólkel stólkla (ọ́) 1. s tolčenjem narediti iz česa majhne, drobne dele: stolči kamenje, poper; stolči v možnarju; stolči s kladivom / stolči jabolka / ekspr.: bunker so stolkli s topom razstrelili, uničili; vse so stolkli, kar jim je prišlo pod roke uničili, razbili // s tolčenjem odstraniti lupino: stolči lešnike, orehe 2. s tolčenjem odstraniti: stolči omet z zidu / ekspr. nevihta je stolkla opeko s strehe povzročila, da je padla opeka 3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj trdo, sprijeto: stolči sneg z lopato / dež je stolkel zemljo 4. nav. 3. os., ekspr. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah; pobiti: toča je stolkla pšenico / toča je stolkla vinograde; brezoseb. letos je vse stolklo 5. ekspr. natepsti, pretepsti: stolkli so ga, da se je nezavesten zgrudil; stolči koga do krvi ● redko stolči beljak v sneg stepsti; ekspr. zaletel se je z avtomobilom in ga stolkel zelo poškodoval; ekspr. stolči preprosto ležišče zbiti, narediti; ekspr. mesto so stolkli v prah popolnoma uničili, razrušili stólčen -a -o: stolčeni orehi; stolčeno polje; domov je prišel ves stolčen ♪
  23.      stólen  -lna -o prid. (ọ̑) ki je pri sedežu škofije: stolna cerkev / stolni župnik ● star. stolno mesto glavno mesto ◊ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu; šol. stolna šola v srednjem veku višja šola pri sedežu škofije, namenjena šolanju duhovnikov ♪
  24.      stolétje  -a s (ẹ̑) doba, ki traja sto let: to se zgodi samo nekajkrat v stoletju; pred štirimi stoletji; minila je že četrtina stoletja / osemnajsto [18.] stoletje od 1700 do 1800 / roman se dogaja v 19. stoletju / v stoletjih je barva fresk potemnela v dolgem obdobju; ekspr. na, ob prelomu stoletja na koncu enega ali na začetku drugega stoletja ● atomsko stoletje 20. stoletje; ekspr. nisem ga videl že celo stoletje zelo dolgo; ekspr. rop stoletja zelo velik ♪
  25.      stólica  -e ž (ọ̑) 1. učno-znanstvena enota oddelka univerze: ustanoviti stolico za slovenski knjižni jezik; stolica za mladinsko psihologijo // učiteljsko mesto na taki enoti: prevzeti stolico na univerzi; zasesti stolico za novejšo zgodovino 2. star. glavno mesto: majhen kraj se je razvil v stolico velike države; zgodovina slovenske stolice 3. med. iztrebljanje: bolnik ima neredno stolico / imeti trdo stolico trdo blato ● iz Rima so prenesli papeško stolico v Francijo papeški sedež; bil je njegov naslednik na škofovski stolici škofovskem položaju ◊ rel. sveta stolica papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj ♪

   34.719 34.744 34.769 34.794 34.819 34.844 34.869 34.894 34.919 34.944  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA