Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (34.244-34.268)



  1.      spirálast  tudi špirálast -a -o prid. () ki ima obliko spirale: padati v spiralastih zavojih / spiralaste stopnice ♦ biol. spiralaste bakterije; bot. spiralasta razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali
  2.      spirálen  tudi špirálen -lna -o prid. () nanašajoč se na spiralo: spiralni trakovi, vzorci / dvigati se v spiralnih krogih; risati spiralne črte / vsekati v skale spiralno pot; spiralne stopnice / spiralni razvoj družbe ♦ astr. spiralna galaksija galaksija, pri kateri so svetle zvezde in medzvezdna snov razporejene vzdolž rokavov, ki izhajajo v spirali iz osrednjega dela galaksije; fiz. spiralna vzmet spirálno tudi špirálno prisl.: spiralno se vzpenjati; spiralno navit
  3.      spiríl  -a m () biol. bakterija v obliki spirale: spirili in koki
  4.      spiríla  -e ž () biol. bakterija v obliki spirale: spirile in koki
  5.      spiritístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na spiritiste ali spiritizem: spiritistične knjige / udeležiti se spiritistične seje
  6.      spirituálen  -lna -o prid. () knjiž. duhoven, duševen: razlika med materialističnim in spiritualnim pogledom na svet / pisateljevo opisovanje postaja vse bolj spiritualno / biti meditativen, spiritualen človek
  7.      spiritualíst  -a m () pristaš spiritualizma: spiritualisti in materialisti
  8.      spiritualístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na spiritualiste ali spiritualizem: spiritualistični filozofski sistem; spiritualistična razlaga sveta / spiritualistična odmaknjenost od stvarnosti
  9.      spirituóza  in špirituóza -e ž (ọ̑) nav. mn., agr. alkoholna pijača z visokim odstotkom alkohola, v kateri je etanol, nastal z alkoholnim vrenjem sladkorja in destilacijo: vinjak in druge spirituoze
  10.      spirohéta  -e ž (ẹ̑) biol. bakterija v obliki spiralasto zasukane paličice: uničiti spirohete / bleda spiroheta ki povzroča sifilis
  11.      spís  -a m () 1. literarno, strokovno besedilo, navadno krajše: napisati, objaviti spis / izvirni spisi in prevodi; literarni, znanstveni spis; poučni spisi za mladino; sramotilni spis; zbrani spisi slovenskih pisateljev zbrana dela 2. besedilo, napisano v posebni obliki, navadno z uradno veljavnostjo:tevilčiti, vpisati spis; vlagati spise v fascikle; vročiti spis; odposlani, sprejeti spisi; sveženj spisov; mapa za spise / poslovni, uradni spisi; pritožbeni, sodni spis / reševati spise 3. pismeni izdelek, ki ga mora učenec izvirno oblikovati ali napisati po prebranem, pripovedovanem besedilu: napisati, prebrati spis; najboljši spis bo nagrajen; naslov, vsebina spisa / knjiž. domišljijski, doživljajski spis / šolski spis ◊ jur. spis skupek listin, ki se nanašajo na isto zadevo; dati spis ad acta; sodnik lista po zajetnem spisu; lit. apokrifni spis; šol. prosti spis izvirno oblikovan pismeni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; poprava spisa
  12.      spísati  in spisáti spíšem dov., spíšite (í á í) star. napisati: spisati pismo, prošnjo / spisati dramo, pesem / spisal je več knjig spísan -a -o: članek še ni spisan
  13.      spísje  -a s () 1. šol. pisanje, sestavljanje spisov: spisje mu ne dela težav; vaje v spisju / poslovno, prosto spisje 2. redko več spisov, spisi: brati spisje / mladinsko spisje
  14.      spisoválec  -lca [c tudi lc] m () zastar. pisec, pisatelj: spisovalec spominov; roman znanega spisovalca
  15.      spítati  -am tudi izpítati -am dov. () s pitanjem zrediti: spitati gos, purana, svinjo; spitati vola do določene teže spítan tudi izpítan -a -o: spitani prašiči; debel je kot spitan puran
  16.      splahnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati po obsegu manjši: oteklina splahni; nabrekla ustnica je počasi splahnela / postal je bled in lica so mu splahnela; mišice so ji zelo splahnele / ekspr. trebušček mu je splahnel; pren., ekspr. kdor ne zna varčevati, mu denar, premoženje hitro splahni 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: nasmeh mu je splahnel z obraza / njegova slava je splahnela čez noč / navdušenje, upanje, dobra volja splahni / do jutri mu jeza gotovo splahni ● ekspr. fant je splahnel iz hiše naskrivaj, neopazno odšel; ekspr. dogodek je že vsem splahnel iz spomina so pozabili nanj; star. vode na poplavljenem območju so že splahnele upadle splahnèl in splahnél -éla -o: splahnela oteklina
  17.      splahnévati  -am nedov. (ẹ́) plahneti, upadati: oteklina že splahneva / njena bojevitost splahneva / vode odtekajo in splahnevajo
  18.      splahníti  in spláhniti -em dov. ( á) splahneti: oteklina splahne / njegova jeza je hitro splahnila spláhnjen -a -o: splahnjeni obrazi; prim. izplahniti
  19.      splahováti  -újem nedov.) star. plahneti, upadati: oteklina počasi splahuje / dobra volja splahuje; prim. izplahovati
  20.      splahutáti  -ám in splahútati -am dov.; ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: prestrašena ptica splahuta / splahutati s perutmi // plahutaje zleteti: jata je splahutala z drevesa; pren., knjiž. njene misli so splahutale v daljavo
  21.      splájhati  -am dov. () ekspr. povzročiti, da se tekočina v nepolni posodi sunkovito premika: splajhati vino v sodčku / z veslom splajhati gladino vode vzvaloviti
  22.      splastíti  -ím in splástiti -im dov., splástil ( í; ā ) zložiti v plasti: splastiti seno splasn in splaščèn -êna -o in splásten -a -o: splasten kup slame
  23.      spláv  in splàv spláva m (; á) 1. preprosto, navadno iz hlodov narejeno plovilo: naložiti tovor na splav; prepeljati se na splavu, s splavom; čolni in splavi / (gumijast) rešilni splav 2. za plovbo po reki povezan ali s klini zbit les: splav je nasedel na plitvini; krmariti splav; sestavljati, vezati splave; krmar na splavu / splaviti les v splavih 3. prekinitev nosečnosti: preprečevanje splavov; vzrok za splav; splav zaradi bolezni / imela je že več splavov; naredili so ji splav ● knjiž. ledeni splavi na rekah veliki kosi plavajočega ledu; zastar. jezditi na skok na splav zelo hitromed. indicirani, izzvani, spontani, umetni splav; voj. pontonski splav
  24.      spláv  -í ž () zastar., navadno v zvezi na skok na splav zelo hitro: dirjati na skok na splav; na vso splav priteči
  25.      splaváriti  -im nedov.) voziti, voditi les v obliki splavov: že od šestnajstega leta je splavaril; splavariti po Savi

   34.119 34.144 34.169 34.194 34.219 34.244 34.269 34.294 34.319 34.344  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA