Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (3.394-3.418)



  1.      nèzainteresíran  -a -o prid. (-) ki ni zainteresiran: nezainteresirani dijaki motijo normalno delo / duhovno nezainteresirani posamezniki / postajal je vse bolj ravnodušen in nezainteresiran za rešitev, neustalj. na rešitvi tega vprašanja
  2.      nèzainteresíranost  -i ž (-) lastnost, značilnost nezainteresiranega človeka: nezainteresiranost poslušalcev / to je nezdrava nezainteresiranost za delo / kazati nezainteresiranost za napredek kmetijstva
  3.      nèzaplen  -êna -o prid. (- -é) ki ni zapleten: zgodba je jasna, nezapletena; nezapleteno vprašanje / preprost, nezapleten človek
  4.      nèzastekljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni zastekljen: nezastekljena okna
  5.      nèzaščíten  -a -o prid. (-) ki ni zaščiten: najemniki so bili nezaščiteni / pred mrazom nezaščitene rastline so pozeble nezavarovane / nezaščiten vhod v trdnjavo nezavarovanlov. nezaščitena divjad
  6.      nèzavésten  -tna -o prid. (-ẹ̄) 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje // knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah 3. knjiž., redko podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja nèzavéstno prisl.: tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo
  7.      nèzavzéten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki se ne da zavzeti, osvojiti: nezavzetna postojanka, trdnjava; spoznali so, da je mesto nezavzetno / visoki, nezavzetni vrhovi
  8.      nezgódnosten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nezgodo: raziskovati nezgodnostna področja / nezgodnostna statistika / nezgodnostno zavarovanje nezgodno zavarovanje
  9.      nèzmóten  -tna -o prid. (-ọ̑) zastar. nezmotljiv: domišljal si je, da je nezmoten / nezmotna resnica
  10.      neznáten  -tna -o prid., neznátnejši (á ā) nav. ekspr. 1. zelo majhen: vstopil je droben, neznaten človek; od daleč je bil videti še bolj neznaten; stanovali so v skromni, neznatni hiši; loči ju neznatna razdalja / za vse skupaj je plačal neznaten znesek / njegovi dohodki niso ravno neznatni so veliki / to je res neznatna napaka / dosegel je le neznaten uspeh; nevarnost, da bi ga kdo videl, je neznatna 2. nepomemben, malo vreden: imel je skromno, neznatno službo; za take neznatne stvari je škoda izgubljati čas ∙ star. upam, da vas navzočnost moje neznatne osebe ne bo motila moja navzočnost neznátno prisl.: potres je hiše neznatno poškodoval
  11.      nèžláhten  -tna -o prid. (-á) knjiž. neplemenit: izogibal se je temu neprijaznemu, nežlahtnemu človeku / nežlahtne kovine
  12.      nežnočúten  -tna -o prid. (ū) knjiž. rahločuten, obziren: to je zelo nežnočuten človek / nežnočutni pomisleki
  13.      nežnolísten  -tna -o prid. () knjiž. ki ima nežne liste: ugajale so ji nežnolistne cvetlice
  14.      níčnosten  -tna -o prid. () 1. knjiž., redko ničev: v primeri z njihovimi težavami so naše ničnostne / govoriti o ničnostnih stvareh 2. jur. nanašajoč se na ničnost: ničnostni razlog / ničnostna pritožba
  15.      ten  -tna -o prid. () nanašajoč se na nit: nitna debelina ♦ teh. nitni križ pravokotno se sekajoči črti v optični napravi
  16.      nitráten  -tna -o prid. () nanašajoč se na nitrat: nitratno gnojilo / nitratna skupina
  17.      nizkonapétosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nizko napetost: nizkonapetostno električno omrežje / nizkonapetostni izolator, kabel
  18.      nizkôten  -tna -o prid. (ó) nav. ekspr. ki ima negativne moralne lastnosti: nizkoten človek / nizkotni nagibi; nizkotne pobude / nizkotno govorjenje nizkôtno prisl.: nizkotno ravnati
  19.      njuten  ipd. gl. newton ipd.
  20.      nobilita  -e ž (ẹ̑) 1. zgod., pri starih Rimljanih družbeni sloj z veliko močjo, veljavo zaradi opravljanja visokih državnih služb: pripadnik nobilitete 2. knjiž., redko plemiči, gospoda: provincialna nobiliteta
  21.      nočítev  -tve ž () tur. prenočitev, prenočevanje: število nočitev tujih gostov narašča / hotelske, turistične nočitve / knjiž. dvodnevni pohod z nočitvijo v gozdu // oddaja sobe, ležišča za noč: lani je imel hotel deset tisoč nočitev / znižati cene nočitvam in penzionom
  22.      nogométen  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nogomet: jugoslovanska nogometna reprezentanca; nogometno moštvo / nogometna tekma / nogometna žoga; nogometno igrišče ♦ nav. mn., šport. nogometni čevelj obuvalo z nastavki na podplatih, zlasti za igranje nogometa
  23.      nóhtek  -tka m (ọ̑) manjšalnica od noht: postriči otroku nohtke; nohtek na mezincu / ekspr. boji se za svoje lakirane nohtke ∙ ekspr. niti za nohtek ni podoben materi prav nič
  24.      nóhten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na noht: nohtna površina / nohtna krtača, pilica ♦ anat. nohtni koren del nohta, ki je v kožni gubi; nohtna kožica kožica ob spodnjem robu nohta; nohtna matica plast celic, iz katerih se dela noht
  25.      nonšalánten  -tna -o prid. () knjiž. 1. sproščen, neprisiljen: nonšalantna drža, hoja; lahkotna, nonšalantna eleganca; nonšalantno vedenje / nonšalantna gostoljubnost 2. ravnodušen, brezbrižen: nonšalantni gib roke je razodeval, da ga stvar ne skrbi / imeti nonšalanten odnos do česa nonšalántno prisl.: nonšalantno hoditi, vprašati

   3.269 3.294 3.319 3.344 3.369 3.394 3.419 3.444 3.469 3.494  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA