Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (3.369-3.393)



  1.      neugoma  prisl. (ẹ̑) 1. star. nemudoma: treba je neutegoma poslati pomoč 2. zastar. nepričakovano: ko je neutegoma stal pred menoj, sem se ga ustrašil
  2.      nèutemeljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni utemeljen: neutemeljena pritožba, prošnja / neutemeljen strah; neutemeljene govorice, izjave / psihološko neutemeljeno dejanje nèutemeljêno prisl.: neutemeljeno obtoževati
  3.      nèutemeljênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neutemeljenega: neutemeljenost pritožbe, prošnje / dokazati neutemeljenost dvomov, mnenja
  4.      nèušen  -šna -o prid. (-ẹ̄) nav. ekspr. ki se ne da utešiti: obšla ga je neutešna žalost // neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešna želja po svobodi; močno, neutešno hrepenenje nèušno prisl.: neutešno jokati
  5.      nèutešèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni utešen: neutešen otrok / neutešen jok; neutešena radovednost / neutešena lakota / neutešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: neutešene želje; njeno hrepenenje je bilo neutešeno 2. knjiž., redko (spolno) nezadovoljen; nepotešen: neutešena žena / neutešena sla
  6.      nèutešênost  -i ž (-é) stanje neutešenega človeka: njegove solze so izražale neutešenost / knjiž. neutešenost hrepenenja
  7.      nèutešljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da utešiti: v svoji potrtosti je bila neutešljiva / neutešljiva žalost / neutešljiva lakota, žeja // knjiž. neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešljive želje; misel na dom jo je navdala z neutešljivim hrepenenjem nèutešljívo prisl.: neutešljivo jokati
  8.      nèutešljívost  -i ž (-í) knjiž. neizpolnljivost, neuresničljivost: neutešljivost želj
  9.      nèužíten  -tna -o prid. (-) ki ni užiten: neužitne dele živali uporabijo za gnojila; stara jed je neužitna / užitne in neužitne gobe // ekspr. slab, nekvaliteten: neužitna povest; kar je skuhala, se mu je zdelo neužitno ● ekspr. to je neužiten človek zoprn
  10.      nevárnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na nevarnost: nevarnostne okoliščine; nevarnostno področje / nevarnostni znaki ♦ ekon. nevarnostni razredi razredi, v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost
  11.      nèverjéten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki se ne da verjeti: neverjeten izgovor, vzrok; neverjetna novica; pripovedovati neverjetne stvari; zgodba se jim je zdela zelo neverjetna 2. star. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bo vam verjel, je preveč neverjeten / neverjetni Tomaž 3. ekspr. nenavaden, poseben: to je res neverjeten primer; opazoval je ribice neverjetnih barv in oblik // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je neverjeten pogum; ima neverjetno energijo; med njima je neverjetna podobnost / pripravili so si neverjetne zaloge zelo velike nèverjétno 1. prislov od neverjeten: neverjetno pripovedovati; neverjetno zmajevati z glavo; neverjetno zdrav; bilo je neverjetno lepo 2. ekspr., v povedni rabi izraža a) dvom, negotovost: zdi se jim neverjetno, da bi zmagali b) začudenje, presenečenje: neverjetno je, da ga še niso našli; elipt. neverjetno, pa vendar resnično / v medmetni rabi: kako je zrasel, neverjetno; neverjetno, kakšen lenuh je
  12.      nèvésten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki mu manjka vestnosti, natančnosti: površen, nevesten delavec / nevestno poslovanje
  13.      nevésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na neveste: nevestna milina / nevestna obleka za neveste
  14.      nevíhten  -tna -o prid. () nanašajoč se na nevihto: nevihtni pojavi / nevihten dan; letošnje poletje je bilo zelo nevihtno / nevihtno nebo ♦ meteor. nevihtni oblak; nevihtna fronta
  15.      nèvíteški  -a -o prid. (-) ki ni viteški: biti neviteškega rodu / ekspr. to je neviteško vedenje nèvíteško prisl.: neviteško se braniti
  16.      nevrasničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na nevrastenijo: nevrastenične težave; nevrastenično razpoloženje / nevrastenični bolnik / ekspr. to je nevrastenično pisanje zmedeno, neurejeno
  17.      nevrasteníja  -e ž () med. bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja, živčna slabost: zdraviti nevrastenijo / akutna, kronična nevrastenija
  18.      nevrasnik  -a m (ẹ́) med. kdor ima nevrastenijo: postati nevrastenik
  19.      nèvrenčar  in nèvrenčar -ja m (-ẹ̑; -) nav. mn., zool. žival, ki nima vretenčaste hrbtenice: vretenčarji in nevretenčarji
  20.      nèvrnítev  -tve ž (-) knjiž., ekspr. kar je nasprotno, drugačno od vrnitve: mučila ga je zavest nevrnitve / leta, obsojena na nevrnitev ∙ vznes. oditi v nevrnitev umreti
  21.      névropsihiáter  -tra m (ẹ̑-á) zdravnik specialist za nevropsihiatrijo: posvetovanje nevropsihiatrov
  22.      nevtrálnosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na nevtralnost: nevtralnostna politika ♦ jur. nevtralnostno pravo pravo, ki ureja mednarodnopravni položaj nevtralne države
  23.      nèzadôsten  -tna -o prid. (-ó) 1. ki ni zadosten: nezadostna hrana; nezadostna razlaga, usposobljenost / nezadostni podatki 2. šol. ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi: nezadostna ocena / nezadostni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno nezadostno oceno nèzadôstno prisl.: nezadostno hranjen, izobražen ♦ šol. matematika: nezadostno; sam.: šol. dobiti nezadostno iz zgodovine nezadostno oceno
  24.      nèzahven  -vna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni zahteven: preprosta in nezahtevna ženska / doseči uspeh pri nezahtevnem občinstvu / njegova ljubezen je bila skromna in nezahtevna // knjiž. lahek, preprost: opraviti mora samo še en nezahteven izpit / te lahkotne, nezahtevne besede so imele globok pomen
  25.      nèzahvnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nezahtevnega: navajati otroka na nezahtevnost in skromnost / knjiž. nezahtevnost problema

   3.244 3.269 3.294 3.319 3.344 3.369 3.394 3.419 3.444 3.469  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA