Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (3.351-3.375)


  1.      neték  -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki // vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval ♪
  2.      nètelésen  -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni telesen: netelesne dobrine / netelesna ljubezen / ekspr. po obrazu je bila razlita netelesna lepota ♪
  3.      nètemeljít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni temeljit: netemeljito opravljanje dela ♪
  4.      nètendénčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni tendenčen: ta pisatelj ni tako netendenčen, kakor se včasih sliši / netendenčna umetnost ♪
  5.      nétenje  -a s (ẹ́) glagolnik od netiti: različni načini netenja ognja / netenje narodnostne mržnje; netenje oboroženega upora ♪
  6.      nètêsen  -sna -o prid. (ȅ-é) teh. ki ni (dovolj) tesen: netesen bat / netesna mesta pri zvarih cevi ♪
  7.      nètêsnost  -i ž (ȅ-é) teh. lastnost, značilnost netesnega: zaradi netesnosti bata prihaja v zgorevalni prostor preveč olja / preiskovati, ugotavljati netesnost zvarov ♪
  8.      nètežáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni težaven: netežavna učna snov / ekspr. tekma je bila bolj težavna kot netežavna ♪
  9.      nètoleránten  -tna -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka strpnosti, razumevanja: označil ga je za surovega in netolerantnega človeka / v njih ni toge, netolerantne načelnosti ♪
  10.      neukréten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. okoren, neroden: neukreten fant / težka, neukretna hoja ♪
  11.      nèukrôten  -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) knjiž. neukrotljiv: neukroten konj / dekle je neukrotno / bruhnil je v neukroten smeh ♪
  12.      nèumésten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) neprimeren: neumestna pripomba, šala; njegovo vprašanje je bilo v tistem razpoloženju zelo neumestno / njegova ljubosumnost je bila neumestna neupravičena ♪
  13.      nèumétnosten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́) lit. ki ni umetnosten: neumetnostna besedila ♪
  14.      nèupoštévan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni upoštevan: neupoštevani predlogi, vzroki; njegove besede, želje so ostale neupoštevane / malo znani, neupoštevani ljudje ♪
  15.      nèupoštévanje  -a s (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje, odrekanje ♪
  16.      nèupoštéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. ki se ne da upoštevati: neupošteven predlog, ugovor; opravičilo se mu je zdelo neupoštevno ♪
  17.      nèuravnotéžen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki ni uravnotežen: neuravnotežene sile povzročajo gibanje v zemeljski skorji / neuravnotežena mladina neuravnovešena ♪
  18.      nèuravnotéženost  -i ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost neuravnoteženega: neuravnoteženost v gospodarstvu / zavedala se je svoje slabosti in neuravnoteženosti neuravnovešenosti ♪
  19.      neutégoma  prisl. (ẹ̑) 1. star. nemudoma: treba je neutegoma poslati pomoč 2. zastar. nepričakovano: ko je neutegoma stal pred menoj, sem se ga ustrašil ♪
  20.      nèutemeljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni utemeljen: neutemeljena pritožba, prošnja / neutemeljen strah; neutemeljene govorice, izjave / psihološko neutemeljeno dejanje nèutemeljêno prisl.: neutemeljeno obtoževati ♪
  21.      nèutemeljênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neutemeljenega: neutemeljenost pritožbe, prošnje / dokazati neutemeljenost dvomov, mnenja ♪
  22.      nèutéšen  -šna -o prid. (ȅ-ẹ̄) nav. ekspr. ki se ne da utešiti: obšla ga je neutešna žalost // neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešna želja po svobodi; močno, neutešno hrepenenje nèutéšno prisl.: neutešno jokati ♪
  23.      nèutešèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni utešen: neutešen otrok / neutešen jok; neutešena radovednost / neutešena lakota / neutešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: neutešene želje; njeno hrepenenje je bilo neutešeno 2. knjiž., redko (spolno) nezadovoljen; nepotešen: neutešena žena / neutešena sla ♪
  24.      nèutešênost  -i ž (ȅ-é) stanje neutešenega človeka: njegove solze so izražale neutešenost / knjiž. neutešenost hrepenenja ♪
  25.      nèutešljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da utešiti: v svoji potrtosti je bila neutešljiva / neutešljiva žalost / neutešljiva lakota, žeja // knjiž. neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešljive želje; misel na dom jo je navdala z neutešljivim hrepenenjem nèutešljívo prisl.: neutešljivo jokati ♪

   3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA