Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (3.344-3.368)



  1.      nečen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. vsiljiv, nadležen: zelo netečen možak je / znašli so se v netečnem položaju neprijetnem
  2.      nečnež  -a m (ẹ̑) star. vsiljivec, nadležnež: ne neha nas nadlegovati, ta netečnež
  3.      nečnik  -a m (ẹ̑) star. vsiljivec, nadležnež: premišljali so, kako bi se znebili tega netečnika
  4.      čnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nèčnega: netečnost jedi / star. zdravilo proti netečnosti pomanjkanju teka
  5.      nečnost  -i ž (ẹ́) star. vsiljivost, nadležnost: težko so prenašali njegovo netečnost
  6.      tehtljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da tehtati: netehtljive količine
  7.      k  -a m (-ẹ̑) manjkanje, pomanjkanje teka: bolezen se začne z glavobolom in netekom
  8.      nek  -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki // vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval
  9.      telésen  -sna -o prid. (-ẹ̑) ki ni telesen: netelesne dobrine / netelesna ljubezen / ekspr. po obrazu je bila razlita netelesna lepota
  10.      temeljít  -a -o prid. (-) ki ni temeljit: netemeljito opravljanje dela
  11.      tendénčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki ni tendenčen: ta pisatelj ni tako netendenčen, kakor se včasih sliši / netendenčna umetnost
  12.      tenje  -a s (ẹ́) glagolnik od netiti: različni načini netenja ognja / netenje narodnostne mržnje; netenje oboroženega upora
  13.      sen  -sna -o prid. (-é) teh. ki ni (dovolj) tesen: netesen bat / netesna mesta pri zvarih cevi
  14.      snost  -i ž (-é) teh. lastnost, značilnost netesnega: zaradi netesnosti bata prihaja v zgorevalni prostor preveč olja / preiskovati, ugotavljati netesnost zvarov
  15.      težáven  -vna -o prid. (-ā) ki ni težaven: netežavna učna snov / ekspr. tekma je bila bolj težavna kot netežavna
  16.      nètoleránten  -tna -o prid. (-) ki mu manjka strpnosti, razumevanja: označil ga je za surovega in netolerantnega človeka / v njih ni toge, netolerantne načelnosti
  17.      neukréten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. okoren, neroden: neukreten fant / težka, neukretna hoja
  18.      nèukrôten  -tna -o prid. (-ō) knjiž. neukrotljiv: neukroten konj / dekle je neukrotno / bruhnil je v neukroten smeh
  19.      nèumésten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) neprimeren: neumestna pripomba, šala; njegovo vprašanje je bilo v tistem razpoloženju zelo neumestno / njegova ljubosumnost je bila neumestna neupravičena
  20.      nèumétnosten  -tna -o prid. (-ẹ́) lit. ki ni umetnosten: neumetnostna besedila
  21.      nèupošvan  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni upoštevan: neupoštevani predlogi, vzroki; njegove besede, želje so ostale neupoštevane / malo znani, neupoštevani ljudje
  22.      nèupošvanje  -a s (-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje, odrekanje
  23.      nèupošven  -vna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. ki se ne da upoštevati: neupošteven predlog, ugovor; opravičilo se mu je zdelo neupoštevno
  24.      nèuravnožen  -a -o prid. (-ẹ̑) knjiž. ki ni uravnotežen: neuravnotežene sile povzročajo gibanje v zemeljski skorji / neuravnotežena mladina neuravnovešena
  25.      nèuravnoženost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost neuravnoteženega: neuravnoteženost v gospodarstvu / zavedala se je svoje slabosti in neuravnoteženosti neuravnovešenosti

   3.219 3.244 3.269 3.294 3.319 3.344 3.369 3.394 3.419 3.444  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA