Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (3.326-3.350) 
- nespámeten -tna -o prid. (á) ki ne ravna v skladu s pametjo, razumom: nespameten človek; bil je nespameten, da je šel; imeti koga za nespametnega; ne bodi nespametna / ekspr. s tem se ne bo strinjal, saj ni nespameten // ki izraža tako ravnanje: nespameten nasvet, odgovor; nespametna odločitev / nespametna ljubezen staršev do otrok nespámetno prisl.: nespametno govoriti, ravnati; zakaj si se tako nespametno napil / v povedni rabi nespametno bi ga bilo tako dolgo čakati ♪
- nèspletèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni spleten: nespleteni lasje ♪
- nèspoznáten -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nespoznaven: od jeze je postal njen obraz skoraj nespoznaten / nespoznatni vzroki nedoumljivi ♪
- nèspréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki mu manjka spretnosti: nespreten lovec; pri delu je precej nespreten; nespretna igralka nèsprétno prisl.: nespretno lagati, pisati ♪
- nèstanovíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni stanoviten: težko se je zanesti na tako nestanovitnega človeka / nestanoviten značaj / star. pri delu je nestanoviten ni vztrajen // star. spremenljiv, nestalen: nestanovitno vreme / njegova služba je bila nestanovitna ♪
- nèstrásten -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni strasten: nestrasten človek / nestrasten poljub / zgodbo je pripovedoval s tihim, nestrastnim glasom nèstrástno prisl.: nestrastno govoriti ♪
- nèsvésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) zastar. nezaveden, neosveščen: nesvestna množica / nesvestna, da je to resnica, je gledala v mrtvi obraz ne zavedajoč se ♪
- nesvésten -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. nezavesten: v naročju je držala nesvestnega otroka ♪
- nèsvetèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) metal., v zvezi nesveteči plamen plamen, ki ne sveti ♪
- nèšpórten -tna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni športen: tekmovanje v Planici je opisal tudi z nešportne strani / nešportna poteza; nešportno vedenje igralcev / nešportni ribolov ♪
- neštét -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: udeležil se je neštetih tečajev; obraz z neštetimi gubami; za službo ima neštete možnosti / zastar. zbrala se je nešteta množica številna, zelo velika neštéto prisl.: imeli so nešteto sestankov; opraviti je moral še nešteto stvari ♪
- neštétokrat prisl. (ẹ̑) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: to zgodbo smo že neštetokrat slišali ♪
- neštétost -i ž (ẹ̑) ekspr. lastnost, značilnost neštetega: zaradi neštetosti sej je bil neprestano zdoma ♪
- neštevílen -lna -o prid. (ȋ) ekspr. številen, zelo velik: zbrala se je neštevilna množica ljudi // ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: za delo ima neštevilne možnosti / neštevilne zvezde ♪
- neštevílnokrat prisl. (ȋ) knjiž., redko neštetokrat, neskončnokrat: to pot sem prehodil že neštevilnokrat ♪
- neštevílo -a s (í) knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: neštevilo luči je trepetalo na cesti; grad z neštevilom oken ♪
- nètákten -tna -o prid. (ȅ-ā) ki mu manjka takta, olike: netakten človek; ekspr. fant je nekoliko netakten / netaktno namigovanje, vedenje nètáktno prisl.: netaktno reči, se vesti / v povedni rabi bilo bi zelo netaktno, če bi jih sprejela v domači halji; sam.: kako je mogel pripomniti kaj tako netaktnega ♪
- nètéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ne vzbuja teka: zelo se je silil z netečno jedjo ♪
- netéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. vsiljiv, nadležen: zelo netečen možak je / znašli so se v netečnem položaju neprijetnem ♪
- netéčnež -a m (ẹ̑) star. vsiljivec, nadležnež: ne neha nas nadlegovati, ta netečnež ♪
- netéčnik -a m (ẹ̑) star. vsiljivec, nadležnež: premišljali so, kako bi se znebili tega netečnika ♪
- nètéčnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nètéčnega: netečnost jedi / star. zdravilo proti netečnosti pomanjkanju teka ♪
- netéčnost -i ž (ẹ́) star. vsiljivost, nadležnost: težko so prenašali njegovo netečnost ♪
- nètehtljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da tehtati: netehtljive količine ♪
- nèték -a m (ȅ-ẹ̑) manjkanje, pomanjkanje teka: bolezen se začne z glavobolom in netekom ♪
3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 
