Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (32.919-32.943)


  1.      sfrizírati  -am dov. (ȋ) strokovno urediti lase: v tem salonu jo vedno lepo sfrizirajo // ekspr. počesati (lase): svojo punčko je že sfrizirala; sfrizirala se je in naličila ● ekspr. članek bo treba še sfrizirati dokončno urediti, popraviti sfrizíran -a -o: sfrizirani lasje; modno sfrizirana ženska ♪
  2.      sfrléti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. frleč zleteti: golob sfrli iz gnezda; sfrleti kvišku / listi so sfrleli po zraku / sfrlela je iz sobe lahkotno, hitro odšla 2. pog. začeti kazati ljubezensko vznemirjenost, postati zaljubljen: dekle je sfrlelo ♪
  3.      sfrotírati  -am dov. (ȋ) zdrgniti kožo z brisačo, zlasti po umivanju: sfrotirati telo; sfrotirati se po kopanju ♪
  4.      sfumáto  -a m (ȃ) um. slikarska tehnika, pri kateri se z barvami dosegajo zabrisani obrisi, mehki prehodi: slikar pogosto uporablja sfumato; neskl. pril.: sfumato tehnika ♪
  5.      sgraffíto  -a [-afi-] m (ȋ) um. slikarska tehnika, pri kateri nastane podoba z izpraskanjem ene ali več plasti raznobarvnih ometov: izkazal se je v sgraffitu // slika v tej tehniki: stene so pokrite s sgraffiti ♪
  6.      shájanje  -a s (ȃ) glagolnik od shajati se: prepovedati shajanje; shajanje ljudi je bilo takrat nevarno; shajanje s prijatelji; prostor za shajanje ♪
  7.      shájati  -am nedov. (ā) nar. vzhajati, naraščati: testo že shaja shájan -a -o: premalo shajan kruh; shajano testo ♪
  8.      shájati  -am tudi izhájati -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom 1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja 2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden 3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali ● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati ♪
  9.      shájati se  -am se nedov. (ȃ) večkrat biti, prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: prijatelji se pogosto shajajo; shajajo se na njegovem domu, da se lahko v miru posvetujejo; pri njem se shajajo zanimivi ljudje; shajati se v parku, pod vaško lipo, pred cerkvijo; shajati se z delavci, s somišljeniki; ob nedeljah, vsak dan se shajati; naskrivaj, redno se shajati / shajati se z dekletom ● zastar. čete so se začele shajati zbirati; redko odbor se shaja vsak mesec se sestaja; star. v njegovi gostilni se shaja veliko pivcev je veliko pivcev; star. dolgo se že shajata sta v ljubezenskem odnosu ♪
  10.      shéma  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikazuje kaj poenostavljeno, z bistvenimi, pomembnimi značilnostmi: narediti, narisati shemo; shema krvnega obtoka, okostja; shema parnega stroja; sheme in preglednice // osnutek, okvirni načrt: izdelati shemo delovanja društva; pripraviti shemo poteka proslave / shema televizijskega sporeda 2. knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: držati se shem; to so preživele sheme; idejne, miselne sheme / slikarjeva kompozicijska shema ◊ lingv. naglasna shema; lit. metrična shema ♪
  11.      shemátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na shemo: shematičen prikaz statev / ekspr.: glavni junak je preveč shematičen; shematično obravnavanje problema shemátično prisl.: shematično prikazati delovanje stroja ♪
  12.      shematizácija  -e ž (á) glagolnik od shematizirati: shematizacija dejstev, problemov / prevod je od izvirnika zelo oddaljena shematizacija ♪
  13.      shematízem  -zma m (ȋ) knjiž. delovanje, ravnanje, ki temelji na shemah, obrazcih: izogibati se shematizmu / obdobje shematizma v umetnosti ♪
  14.      shematizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prikazovati kaj v obliki sheme: shematizirati električno napeljavo / shematizirati delovanje društva 2. ekspr. delati kaj shematično, poenostavljati: dejstev ne smemo shematizirati shematizíran -a -o: osebe v drami so neizrazite in shematizirane ♪
  15.      shêrry  -ja [šeri] m (ȇ) desertno vino, po izvoru iz okolice španskega mesta Jerez de la Frontera: piti sherry; steklenica sherryja; neskl. pril.: sherry vino ♪
  16.      shizoíden  -dna -o prid. (ȋ) psiht. ki ima podobne značilnosti kot shizofreniki: shizoidna osebnost / shizoidni temperament ♪
  17.      shizotímen  -mna -o prid. (ȋ) psih. ki je občutljiv, usmerjen v svoj notranji svet in težko spreminja razpoloženje, stališča: shizotimna osebnost / shizotimni temperament ♪
  18.      shladíti  -ím dov., shládil (ȋ í) narediti kaj hladno, mrzlo: shladiti jed, mleko; shladiti z ledom / dež je shladil ozračje shladíti se 1. postati hladen, mrzel: popij kavo, preden se shladi; peč se je že shladila; brezoseb. čez noč se je shladilo 2. dobiti občutek hlada: v senci so se shladili shlajèn -êna -o: shlajen čaj; shlajena peč ♪
  19.      shòd  shóda in shôda m (ȍ ọ́, ó) 1. raba peša javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentovski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod 3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci ♪
  20.      shodíti  shódim dov. (ȋ ọ́) postati sposoben hoditi: otrok shodi okrog prvega leta starosti; sin je komaj shodil, hčerka pa hodi v prvi razred; nekateri shodijo pozneje, drugi bolj zgodaj; deklica je bolj slabotna in še ni shodila / bolnik je po hujši bolezni spet shodil; prim. izhoditi ♪
  21.      sholástika  -e ž (á) 1. srednjeveška filozofska smer, ki temelji zlasti na avguštinizmu in aristotelizmu: pozno, zgodnje obdobje sholastike 2. knjiž. prazno, nestvarno, nesmiselno govorjenje, razpravljanje: njegova razglabljanja so sama sholastika ♪
  22.      shórt stóry  [šort stori] ž neskl., mn. tudi shórt stóries [šort storis] (ọ̑-ọ̑) lit., v anglosaški literaturi krajše pripovedno delo v prozi: v reviji so objavili njegovo short story ♪
  23.      shów  tudi šóv -a [šov] m (ọ̑) zabavna prireditev, oddaja, ki jo navadno vodi kak pevec popevk: imeti, pripraviti show; nastopiti v showu; začetek showa / glasbeni, televizijski show ● ekspr. že spet je imela svoj show je brez premisleka, pridržkov izražala svoja čustva, razpoloženje ♪
  24.      shránek  -nka m (ȃ) gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo: kompoti, vložena in zamrznjena zelenjava ter drugi shranki; trajnost shranka / mesni, sadni shranki ♪
  25.      shrlína  -e ž (í) knjiž. puhasti sneg, pršič: z vej se je usipala shrlina; veter dviga shrlino ♪

   32.794 32.819 32.844 32.869 32.894 32.919 32.944 32.969 32.994 33.019  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA