Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (32.544-32.568)



  1.      sátir  in satír -a m (; ) v grški mitologiji spremljevalec boga Dioniza, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, kozjo brado in repom: v teh gozdovih so živeli satiri in nimfe; pohoten kot satir
  2.      satíra  -e ž () 1. lit. delo, ki na oster, zbadljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, objaviti satiro; literarna, moralna, politična satira; satire latinskih pesnikov; satira v prozi, verzih 2. knjiž. ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja: pisateljevo nagnjenje k satiri / satira na človeške napake
  3.      satíričen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na satiro: objavljati satirične članke; satirični vložki v drami; satirični roman; satirična pesem / satirični list; satirično gledališče / satirični pesnik, pisatelj / satirično prikazovanje razmer / ekspr. delo je zaradi satirične osti vzbudilo veliko pozornost satírično prisl.: satirično pisati; satirično zaostrena kritika
  4.      satíričnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost satiričnega: satiričnost anekdote, romana / s svojo satiričnostjo je postajal nerazumljiv
  5.      satírik  -a m (í) kdor piše satire: bil je oster in duhovit satirik
  6.      satisfákcija  -e ž (á) knjiž. zadoščenje, zadostitev: dati, zahtevati satisfakcijo; moralna satisfakcija; igralčeva osebna satisfakcija
  7.      sátje  -a stil. satjè -à s (á; ) več satov, sati: čebele gradijo satje; obnavljati satje v panjih; satje, polno medu ♦ čeb. iztočiti med iz satja; deviško satje ki še ni zaleženo; premično satje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: zračni tok je speljan preko kovinskega satja; satje hladilnika
  8.      sátnik  -a m () lesen okvir pravokotne oblike, v katerega se vstavi satnica: dati satnike v panj
  9.      satóvje  -a s (ọ̑) več satov, sati: iz satovja se cedi med; mrgolenje čebel po satovju ♦ čeb. premično satovje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: razstavni predmeti so nameščeni v papirnatem satovju; satovje geometričnih konstrukcij
  10.      satóvnica  -e ž (ọ̑) igr. uganka, pri kateri se besede vpisujejo okrog številk v lik, ki je po obliki podoben čebeljemu satu: rešiti satovnico
  11.      satráp  -a m () 1. pri starih Perzijcih vladarjev namestnik v pokrajini: neomejena oblast satrapov 2. knjiž. oblasten, samovoljen človek: zloglasen satrap
  12.      satrapíja  -e ž () pri starih Perzijcih področje, na katerem ima oblast satrap: perzijski imperij so razdelili na več satrapij
  13.      sauvignón  tudi sovinjón -a [sovinjon] m (ọ̑) agr. muškat z zelenkasto rumenimi grozdi: gojiti sauvignon // belo vino iz grozdja te trte: buteljka sauvignona
  14.      savínjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Savinjo: savinjski breg / savinjski splavarji / savinjski hmelj hmelj, ki raste v Savinjski dolini / Savinjska dolina ♦ gastr. savinjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb
  15.      sávna  -e ž () izpostavljanje telesa izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: po savni se dobro počuti / finska savna // prostor za savno: hotel ima plavalni bazen in savno; vroče je kot v savni
  16.      sávnati se  -am se nedov. () žarg. izpostavljati telo izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: redno je telovadil in se savnal
  17.      scalína  -e ž (í) zastar. seč: oster duh po scalini
  18.      scáti  ščíjem tudi ščím nedov., ščíj ščíjte tudi ščì ščíte; scál (á í, í) vulg. izpraznjevati sečni mehur: živina je nekaj bolna in kar naprej ščije / scati v posteljo nehotno, bolezensko izpraznjevati mehur v spanju / krvavo scati // opravljati malo potrebo: scal je kar na rože; zjutraj gre najprej scat ● vulg. pri tem boš tako garal, da boš kri scal zelo; vulg. ni mogoče scati proti vetru ni mogoče delati, ravnati drugače kot večina, vodilni ljudje
  19.      scedíti  -ím dov., scêdi in scédi; scédil ( í) 1. s cejenjem spraviti kam: scediti kavo v lonček 2. nar. precediti: scediti mleko scedíti se 1. s cejenjem priti kam, pojaviti se kje: v škaf se je scedilo precej vode / ekspr. pod čevlji se mu je scedila cela mlaka 2. počasi odteči: voda se je scedila s strehe scejèn -êna -o: scejeno mleko; prim. izcediti
  20.      scéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. s cejenjem spravljati kam: scejati ostanke pijače v vedro 2. nar. precejati: scejati mleko scéjati se 1. s cejenjem prihajati kam, pojavljati se kje: voda se sceja v korito; okoli čevljev so se scejale mlake stopljenega snega 2. počasi odtekati: vode se scejajo s hribov / sneg se sceja s strehe; prim. izcejati
  21.      scélen  -lna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz celega: votli in scelni stebri
  22.      scéna  -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem 2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni 4. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vedegled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi
  23.      scéničen  -čna -o prid. (ẹ́) scenski: izvirnost v scenični tehniki / scenični učinki / scenična pripoved
  24.      scenografíja  -e ž () dejavnost, ki se ukvarja z likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: posvetiti se scenografiji / oddelek za kostumografijo in scenografijo // likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: scenografijo je pripravil znani slikar; scenografija te igre je realistična / gledališka scenografija / balet v scenografiji domačega scenografa
  25.      scénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sceno: scenski in kostumski osnutki / scenski pripomočki; scenska oprema / scenski delavec / knjiž. scenski okvir drame scenagled. scenska glasba glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; lit. scenska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v majhnem, omejenem obsegu

   32.419 32.444 32.469 32.494 32.519 32.544 32.569 32.594 32.619 32.644  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA