Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (3.251-3.275)



  1.      nèmílosten  -tna -o prid. (-) knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemilosten človek / nemilostna roka nèmílostno prisl.: nemilostno soditi / ekspr. nemilostno zmečkana obleka zelo
  2.      nèmóten  -a -o prid. (-ọ́) ki ni moten: pri učenju bi bil rad nemoten / nemoten pouk; nemoten razvoj; skrbeti za nemoteno preskrbo z živili; nemotena rast; nemoteno delovanje ◊ jur. nemotena posest; ped. razvojno, vedenjsko nemoten otrok otrok, ki ni oviran v normalni rasti, vzgoji nèmóteno prisl.: nemoteno delati, govoriti; predstava je kljub slabemu vremenu nemoteno potekala; nemoteno uživati
  3.      nènačŕten  -tna -o prid. (-) ki ni načrten: nenačrtna gradnja; nenačrtno izkoriščanje gozdov; nenačrtno razdeljevanje; njegovo šolanje je bilo nenačrtno / nenačrtno gospodarstvo / nenačrtno srečanje nènačŕtno prisl.: nenačrtno graditi; turizem se je razvijal nenačrtno
  4.      nènadomésten  -tna -o prid. (-ẹ̄) star. nenadomestljiv: nenadomesten človek / izgubljati nenadomesten čas
  5.      nènasíten  -tna -o prid. (-) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek
  6.      nèobčúten  -tna -o prid. (-ū) knjiž. 1. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: samo neobčuten človek stori kaj takega / mati jo je poslušala z neobčutnim obrazom 2. neobčutljiv: imel je neobčuten prst; po operaciji je ostala roka neobčutna / bil je neobčuten za vse okrog sebe
  7.      nèobligáten  -tna -o prid. (-) knjiž. neobvezen: obligatna in neobligatna predavanja / neobligatni učni predmet
  8.      nèobtesán  -a -o prid. (-á) ki ni obtesan: neobtesan les; kup neobtesanih debel / zastar. surov, neobtesan fant neolikan, neotesan
  9.      nèobtežèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni obtežen: ena stran tehtnice je bila še neobtežena / ekspr. bil je neobtežen s pomisleki in predsodki
  10.      nèočíten  -tna -o prid. (-) redko prikrit, skrit: obsojal jih je na neočiten način / neočitne napake nèočítno prisl.: neočitno storiti
  11.      nèodbíten  -tna -o prid. (-) 1. ki se ne more, ne sme odbiti, odšteti: neodbitni stroški 2. zastar. neizpodbiten, neovrgljiv: neodbitno dejstvo
  12.      nèodpústen  -tna -o prid. (-ú) knjiž. neodpustljiv: neodpustna žalitev / neodpustna napaka
  13.      nèodvráten  -tna -o prid. (-ā) zastar. neodvrnljiv, neizogiben: njegov odhod je bil neodvraten / neodvratna usoda
  14.      nèodvzéten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. neodvzemljiv: neodvzetna pravica
  15.      nèokréten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) raba peša okoren, neroden: je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki ∙ ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv
  16.      nèomláten  -a -o prid. (-á) ki ni omlaten: neomlateno žito
  17.      nèóster  -tra tudi -ôstra -o prid. (-ọ́; -ọ́ -ó) ki ni oster: neoster nož / neostro rezilo / neostri robovi ♦ fot. neostri posnetek posnetek, pri katerem posneti predmet, pojav ni jasno, razločno viden; um. neostra risba risba, ki manj jasno izstopa od podlage
  18.      neoteníja  -e ž () zool. pojav, da se žival razmnožuje na stopnji ličinke: neotenija pri človeški ribici in aksolotlu
  19.      nèotesán  -a -o prid. (-á) 1. ki ni otesan: neotesan les; neotesani trami 2. ekspr. ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neotesan, nekulturen človek; to so surovi, neotesani fantje / kot psovka divjak neotesani nèotesáno prisl.: neotesano govoriti, se vesti
  20.      nèotesánec  -nca m (-á) ekspr. kdor zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: je velik neotesanec / kot psovka pojdi že, ti neotesanec neotesani
  21.      nèotesánka  -e ž (-á) ekspr. ženska, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neverjetno, kakšna neotesanka je to
  22.      nèotesánost  -i ž (-á) ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: očitali so mu neotesanost / to je velika neotesanost
  23.      nèpasterizíran  -a -o prid. (-) ki ni pasteriziran: prodajo nepasteriziranega mleka so prepovedali
  24.      nèpatičen  -čna -o prid. ( ẹ́) ki ni patetičen: nepatetične pesmi; uprizoritev je bila živa in nepatetična / nepatetičen človek
  25.      nèpieten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. ki mu manjka pietetnosti, pietete: nepieteten človek / nepietetno dejanje

   3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA