Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (31.319-31.343)



  1.      razvozljív  -a -o prid. ( í) ki se da razvozlati: niti so se tako zavozlale, da skoraj niso bile več razvozljive // ekspr. rešljiv, razrešljiv: težko razvozljiva vprašanja
  2.      razvpíti  -vpíjem dov., razvpìl (í ) ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno: razvpila je, da je nepošten / razvpiti koga za morilca razvpít -a -o splošno znan zaradi slabih lastnosti, značilnosti: razvpit pijanec, ženskar / razvpit film; ta del poti je razvpit kot najbolj nevaren; razvpita igralnica
  3.      razvràt  -áta m ( á) neupoštevanje moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: ob splošni krizi se je začel širiti razvrat; sla ga žene v vedno večji razvrat / moralni, politični razvrat; vdajati se spolnemu razvratu
  4.      razvrátnež  -a m () ekspr. razvraten človek: postal je pijanec in razvratnež
  5.      razvrátnik  -a m () ekspr. razvraten človek: razvratniki in pokvarjenci
  6.      razvréči  -vŕžem dov., razvŕzi razvŕzite in razvrzíte; razvŕgel razvŕgla (ẹ́ ) nar. razmetati: razvreči pesek po cesti
  7.      razvrednôtiti  -im dov.) 1. fin. znižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotiti denar; liro so spet razvrednotili / razvrednotiti zlato 2. znižati, zmanjšati vrednost česa: razvrednotiti kolek, znamko; pokojnine so se razvrednotile 3. vzeti čemu vrednost, pomen: to dejanje ga je moralno razvrednotilo; s takim govorjenjem se je sam razvrednotil / razvrednotiti človekovo delo; razvrednotiti pomen, vsebino gledališča razvrednôten -a -o: razvrednoten denar; razvrednoteno delo
  8.      razvrednotováti  -újem nedov.) 1. fin. nižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotovati denar 2. jemati čemu vrednost, pomen: razvrednotovati smisel človeškega življenja
  9.      razvrstílo  -a s (í) knjiž. merilo, kriterij za razvrščanje: razvrstilo za delitev pojavov v skupine
  10.      razvrstíti  -ím dov., razvŕstil ( í) 1. narediti, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste: razvrstiti stole / razvrstiti učence; ljudje so se razvrstili in začeli stopati dalje; vojaki so se razvrstili ob meji; avtomobilisti se morajo pred križiščem razvrstiti / razvrstiti se v sprevod; razvrstiti se v strelske vrste / razvrstiti lovce po gozdu razporediti 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razvrstiti gesla; urednik je razvrstil pisateljeve sestavke po kronološkem redu / razvrstiti tekmovalce po doseženih rezultatih 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razvrstiti šole po številu oddelkov / razvrstiti ljudi po njihovih lastnostih razvrščèn -êna -o: učenci so razvrščeni po uspehu; kosti so v telesu večinoma parno razvrščene; skrbno razvrščene knjige ♦ bot. spiralasto, vretenčasto razvrščeni listi
  11.      razvrstítven  -a -o prid. () nanašajoč se na razvrstitev: razvrstitveni znak / spremeniti razvrstitveni sistem
  12.      razvŕščanje  -a s (ŕ) glagolnik od razvrščati: razvrščanje stolov / razvrščanje besed po abecednem redu / razvrščanje pesmi po tematiki
  13.      razvŕščati  -am nedov. (ŕ) 1. delati, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste: razvrščati kozarce, stole / razvrščati vojake ob meji; učenci so se začeli razvrščati / razvrščati se v skupine 2. delati, da je kaj v določenem zaporedju: razvrščati imena po abecedi; razvrščati in primerjati podatke / razvrščati otroke po velikosti 3. določati skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razvrščati slike po obdobjih / razvrščati organizme v skupine / razvrščati ladje, letala po namenu
  14.      razvrščênost  -i ž (é) položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: enakomerna razvrščenost predmetov v prostoru
  15.      razvrščeválen  -lna -o prid. () po katerem se kaj razvršča: razvrščevalna metoda
  16.      razvrtáč  -a m (á) teh. orodje za dokončno obdelavo izvrtine; povrtalo
  17.      razvrtínčiti  -im dov.) narediti, povzročiti, da se kaj vrtinči: veter je razvrtinčil dim; voda je narasla in se razvrtinčila
  18.      razžalíti  in razžáliti -im dov. ( á ā) z nevljudnim, nespoštljivim dejanjem, govorjenjem povzročiti čustveno prizadetost: ni je hotel razžaliti; razžaliti očeta; javno razžaliti koga / te besede so ga zelo razžalile / razžalil je njegovo čast, dostojanstvo razžáljen -a -o: bil je razžaljen; razžaljena ljubezen; sam.: usoda trpečih in razžaljenih
  19.      razžalostíti  -ím dov., razžalóstil in razžalostíl ( í) narediti, povzročiti, da postane kdo žalosten: otroci so ga razžalostili / graja jo je razžalostila razžalostíti se postati žalosten: razžalostiti se zaradi otrok, nad otroki razžaloščèn -êna -o: tolažiti razžaloščeno mater
  20.      razžaríti  -ím tudi razžáriti -im dov., razžáril ( í; ā ) 1. s segrevanjem povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti kovino; razžariti iglo s plamenom, z električnim tokom / razžariti peč / ekspr. sonce je razžarilo puščavski pesek ♦ metal. razžariti do belega // z dovajanjem zraka povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti oglje / razžariti cigareto; pren., ekspr. razžariti iskro duha 2. ekspr. povzročiti, da postane kaj zaradi vročine, napora rdeče, vroče: sonce in veter sta mu razžarila obraz; od hoje navkreber so se vsi razžarili / misel nanjo ga je razžarila 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: taki prizori razžarijo strasti / s svojim pripovedovanjem jim je razžaril domišljijo; znova se je razžarilo upanje v zmago ● ekspr. ponovno srečanje mu je razžarilo srce ga je prevzelo, razveselilo; pesn. razžarilo se je lepo jutro nastalo je; ekspr. ob pogledu nanjo se mu oko razžari zelo je vesel, ko jo vidi; ponosen je nanjo razžárjen -a -o in razžarjèn -êna -o: razžarjeni obrazi; uničevati tkivo z razžarjeno iglo; razžarjena snov; bila je vsa razžarjena
  21.      razžárjati  -am nedov. (á) 1. s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati železo; razžarjati na žarečem oglju / sonce je razžarjalo skale // z dovajanjem zraka povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati oglje 2. ekspr. razsvetljevati: plameni so razžarjali hiše; okna so se razžarjala od bliskov 3. ekspr. delati, povzročati, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžarjati poželenje, strasti ● ekspr. razžarja ga ljubezen do nje ljubezen ga dela srečnega; ekspr. vino jih je začelo razžarjati zaradi popitega vina so postajali živahni, zgovorni
  22.      razžénščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. odvzeti, odstraniti nekatere ženske lastnosti: s takim ravnanjem so ženske razženščili
  23.      razžgáti  -žgèm dov., razžgál (á ) nav. ekspr. 1. z vročino poškodovati, uničiti: sonce jim je razžgalo kožo / pijača mu je razžgala grlo 2. povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžgati ljubosumnost, sovraštvo // vzbuditi močen čustveni odziv: njena lepota mu je razžgala dušo / razžgati komu kri razžgáti se razgoreti se, razžareti se: žerjavica se je razžgala v plamen razžgán -a -o: razžgana koža; od hiše je ostalo samo razžgano zidovje
  24.      razžígati  -am nedov. ( ) nav. ekspr. 1. z vročino uničevati: ogenj razžiga opeko / pijača mu je razžigala grlo 2. povzročati, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžigati ljubezen, strast // vzbujati močen čustveni odziv: njena lepota ga je razžigala ● ekspr. to ji znova razžiga stare rane povzroča velike (duševne) bolečine
  25.      razživéti se  -ím se dov., razžível se (ẹ́ í) 1. postati (bolj) živahen, dejaven: po večerji so se gostje razživeli; razživeti se v veseli družbi / obraz se mu je razživel / pogovor se ni mogel razživeti; ekspr. prepir se je razživel v oster spor je prešel // s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati zelo razgiban, živahen: zvečer se mesto razživi / mravljišče se je v hipu razživelo 2. redko ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so se razživeli spomini razživèl in razživél -éla -o: razživeli gostje; bil je ves razživel razživét -a -o: razživeto upanje

   31.194 31.219 31.244 31.269 31.294 31.319 31.344 31.369 31.394 31.419  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA