Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (3.119-3.143) 
- naplavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od naplaviti: naplavitev peska, zemlje ♪
- napleteníčiti -im dov. (í ȋ) slabš. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi: za danes si nam dovolj napleteničil ♪
- napolnítev -tve [u̯n] ž (ȋ) glagolnik od napolniti: napolnitev sodov z vinom / napolnitev baterije ♪
- napótek -tka m (ọ̑) 1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela: pomagati komu z nasveti in napotki; v knjigi je veliko koristnih napotkov za ureditev stanovanja / dati, dobiti napotke za delo / režijski napotki za uprizoritev; napotki za turiste 2. zastar. ovira, zapreka: odstraniti napotke ♪
- napóten -tna -o prid. (ọ̑) star. ki je v napoto: tekal je med njimi vsem napoten ♪
- napotítev -tve ž (ȋ) glagolnik od napotiti: napotitev v bolnico ga je vznemirila ♪
- napŕstec -tca m (ȓ) bot. zdravilna rastlina z visokim steblom in svetlo rumenimi, rjasto rjavimi ali rdečimi zvončastimi cveti v grozdih, Digitalis: dlakasti, rdeči naprstec ♪
- napŕstek -tka m (ȓ) zastar. naprstnik: šivanka in naprstek ♪
- napústek -tka m (ȗ) knjiž., redko napušč, pristrešek: napustek pri hiši / stati pod napustkom ◊ gozd. količina, ki se pri prvem merjenju lesa doda k določeni količini zaradi osušitve, kala ♪
- narástek -tka m (ȃ) 1. glagolnik od narasti: narastek sladoledne zmesi / redko narastek članov povečanje števila / narastek števila rešitev povečanje // kar je na novo zraslo: pobarvati narastek (las) 2. gastr. močnata jed iz jajc, sladkorja, maščobe in dodatkov: jesti, pripraviti narastek / biskvitni, krompirjev, rižev narastek ♪
- narávnosten -tna -o prid. (á) zastar. 1. neposreden, direkten: naravnosten dotik / imeti naravnostne dokaze / mož je bil naravnosten, odkrit 2. ki vodi naravnost: iti po naravnostni poti ♪
- naročítelj -a m (ȋ) star. naročnik: naslov naročitelja ♪
- národnobudíteljski -a -o prid. (á-ȋ) nanašajoč se na narodne buditelje: narodnobuditeljska in narodnoobrambna prizadevanja ♪
- národnoprosvéten -tna -o prid. (á-ẹ̑) nanašajoč se na narodno prosveto: narodnoprosvetne organizacije / narodnoprosvetno delo ♪
- národnosten -tna -o prid. (á) nanašajoč se na narodnost: narodnostna osveščenost, zavest / narodnostna vzgoja / narodnostna nasprotja; narodnostno zatiranje / narodnostni boji; narodnostna politika // naroden: slovenska narodnostna skupnost / državne in narodnostne meje / narodnostna manjšina národnostno prisl.: narodnostno mešano ozemlje; narodnostno neopredeljen ♪
- nárteks -a m (ȃ) arhit. pokrito preddverje pri bizantinskih, starokrščanskih ali drugih cerkvah ♪
- nárten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nart: nartne kosti / nartni del čevlja; nartni jermen pri sandalih ♪
- nasadítev -tve ž (ȋ) glagolnik od nasaditi: nasaditev sadnega drevja / nasaditev vinogradov / nasaditev na konico ♪
- naselítev -tve ž (ȋ) glagolnik od naseliti: gosta naselitev prebivalstva; stalna naselitev / naselitev praznih hiš, nenaseljenega ozemlja ♪
- nasíten -tna -o prid. (í ȋ) ki že v manjši količini nasiti: nasitna jed / kosilo je bilo nasitno ♪
- naslonítev -tve ž (ȋ) glagolnik od nasloniti: naslonitev dolge lestve jim je povzročila precej težav / vidna je naslonitev na ljudsko pesništvo / zagovarjati naslonitev na napredne sile ♪
- nasnovátelj -a m (ȃ) knjiž., redko kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju; napeljevalec ♪
- nasnútek -tka m (ȗ) obrt. začetna vrsta pri pletenju, kvačkanju: deset centimetrov od nasnutka dodamo še pet petelj ♪
- nasprótek -tka m (ọ̑) knjiž. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega; nasprotje: življenje in smrt sta si nasprotka; v delu je polno nasprotkov / druge osebe v drami so moralni in idejni nasprotek glavnemu junaku ♪
- naspróten -tna -o prid. (ọ̑) 1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor: priplavati na nasprotni breg; z nasprotnega hriba so prihajali glasovi; slika visi na nasprotni steni; odšel je skozi nasprotna vrata / prijeti za nasprotni konec palice / pri nasprotni mizi so sedeli sami znanci bližnji, sosednji / zasukati kolo v nasprotno smer; nasprotna stran / pomagati si na nasprotni način / nasprotni gol // ki deluje ravno drugače kot izhodiščni: odbiti nasprotni napad; prestreči nasprotni udarec; nasprotna sila / piha močen nasprotni veter / nasprotni promet; nasprotna vozila 2. ki se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: oče in sin sta nasprotnega značaja; nasprotna ideologija / nasprotna izjava; ekspr. diametralno nasprotna trditev; dobivati
nasprotna povelja / nasprotna prizadevanja 3. katerega prizadevanje, delovanje ima z določenim tekmovalen, nesoglasen, neujemalen odnos: nasprotni igralec; nasprotno moštvo / prestopil je v nasprotni tabor; nasprotna stranka / nasprotna vojska 4. v povedni rabi ki je, nastopa proti delu, mnenju, naziranju drugega: kdo mi je nasproten; izjave prič so si nasprotne; to je nasprotno vsem našim prizadevanjem ● publ. poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti drugače, sicer ◊ bot. nasprotni listi nasproti stoječi pari listov; geom. nasprotni stranici po dve in dve premici četverokotnika, na katerih so vsa štiri oglišča; jur. nasprotna tožba tožba, ki jo vloži toženec v tekoči pravdi zoper tožnika; mat. nasprotna predznaka plus in minus v odnosu drug do drugega; seštevanje in odštevanje sta nasprotni računski operaciji nasprótno 1. prislov od nasproten: nasprotno delovati; nasprotno usmerjeno gibanje 2. uvaja novo trditev namesto prej zanikane: s to izjavo ni škodil samo sebi, nasprotno, to bo škodilo vsemu kolektivu; izjava ni resnična, nasprotno, zlonamerna je; prosil ga nisem jaz, nasprotno, on mene; sam.: dosegel je ravno nasprotno; prepričal sem ga o nasprotnem ♪
2.994 3.019 3.044 3.069 3.094 3.119 3.144 3.169 3.194 3.219 
