Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (30.794-30.818)


  1.      razgrínjati  -am nedov. (í) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo / metulj razgrinja krila // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo 3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje // razmikati: razgrinjati veje 4. knjiž. kazati, razkrivati: v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike ∙ publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njih razgrínjati se nav. ekspr., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi; za hišo se razgrinja vrt / nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo 2. prihajati na kako površino, navadno veliko: nad jezero se že razgrinja megla ♪
  2.      razgrísti  -grízem dov. (í) z grizenjem razdeliti na več delov: razgristi bonbon, tableto // z grizenjem raniti, poškodovati: veverica je, braneč mladiče, razgrizla in razpraskala skobcu prsi; v zadregi si je razgrizla ustnice // ekspr. poškodovati, uničiti: vlaga je razgrizla stare dokumente; lug razgrize roke ● ekspr. najraje bi se razgrizel od jeze zelo sem jezen razgrízen -a -o: izpljunil je drobce razgrizene bilke; razgrizena pasja ušesa ♪
  3.      razgrníti  in razgŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrniti časopis, zemljevid; razgrnil je pismo in ga začel brati // narediti, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrniti pregrinjalo čez kip; razgrniti preprogo pred posteljo; razgrniti papir po pohištvu; pren., pesn. noč je razgrnila svoja krila nad mesto 2. narediti, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrniti seme, žerjavico; razgrniti hruške, krhlje na leso 3. narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je razgrnila suho listje, je zagledala gobe // razmakniti: nekoliko so razgrnili zavese, da so videli na cesto / razgrniti veje / razgrniti tančico odgrniti 4. publ. dati, postaviti na ogled: razgrniti načrte za nov poslovni center; javno razgrniti ♦ urb. razgrniti zazidalni načrt 5. knjiž. pokazati, razkriti: v uvodu pisec razgrne tragedijo pesnikovega življenja; življenje se mu je razgrnilo v vsej svoji lepoti / film nam bo razgrnil mesto in njegovo zgodovino predstavil razgrníti se in razgŕniti se nav. ekspr., s prislovnim določilom 1. priti na kako površino, navadno veliko: čez dolino so se razgrnile megle 2. postati viden, pokazati se: nenadoma se je pred izletniki razgrnila vsa vas / pred nami se je razgrnil lep razgled; pren. vsa mladost se mu je razgrnila pred očmi ● knjiž. otrok se je v spanju razgrnil razkril, odkril; knjiž. medtem se je razgrnil mrak se je zmračilo razgŕnjen -a -o: razgrnjen prt; pred nami je bilo razgrnjeno celo naselje; pismo leži razgrnjeno na mizi ♪
  4.      razgúbljati se  -am se nedov. (ú) nav. ekspr. 1. razhajati se, navadno neopazno: že pred koncem predstave so se začeli gledalci razgubljati / počasi se razgubljajo iz sobe; ljudje se razgubljajo po trgovinah in gostilnah // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati a) manj viden: otroci se razgubljajo v visoki travi; steza se razgublja med skalami b) manj slišen: pesem se je razgubljala v noč 2. približevati se koncu obstajanja: dim, megla se razgublja / spomini se razgubljajo v pozabo razgúbljati redko izgubljati: kar naprej je razgubljal robce ♪
  5.      razgúgati  -am tudi -ljem dov. (ū) ekspr. 1. razgibati: razgugati telo; kar sede se je razgugal / težko ga je bilo razgugati, ker je bil zelo plašen 2. razmajati: razgugati stol razgúgan -a -o: razgugana miza ♪
  6.      razhájanje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od razhajati se: razhajanje gledalcev, množice / razhajanje mnenj, pogledov 2. nav. mn., publ. razlika (v pogledih, nazorih): razhajanja med njimi so se večala / načelna, svetovnonazorska razhajanja; razhajanja v stališčih / tudi v teoretičnem pogledu se pojavljajo razhajanja različna mnenja ♪
  7.      razhájati se  -am se nedov. (ȃ) 1. odhajati na več strani: množica se razhaja; po tekmi so se gledalci zadovoljni razhajali; hitro, molče se razhajati / zborovalci se počasi razhajajo po domovih / ekspr. proti poldnevu so se megle začele razhajati 2. ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri: od tu naprej se cesta in železniška proga razhajata; žarki se pri prehodu skozi lečo razhajajo; pahljačasto se razhajati / živci se razhajajo na vse strani 3. biti ali postajati vedno bolj različen: slovenska narečja so se razhajala; življenjske poti nekdanjih sodelavcev se razhajajo // publ. biti različen, razlikovati se: najini interesi se popolnoma razhajajo; mnenja strokovnjakov se razhajajo / razhajati se med seboj / razhajati se v mišljenju, pogledih ● publ. dirigent in solist se večkrat razhajata nista usklajena; ekspr. njegove besede se razhajajo z dejanji se ne skladajo; ekspr. z možem se vedno bolj razhajata ne čutita več medsebojne naklonjenosti, ljubezni ◊ biol. razvijati se v različne smeri razhajajóč se -a -e: razhajajoč se so veselo prepevali; razhajajoči se ljudje ♪
  8.      razhájkati  -am dov. (ȃ) 1. med narodnoosvobodilnim bojem s hajkanjem razgnati, razpoditi: razhajkati bataljon, četo 2. pog. razgnati, razpoditi: razhajkati roparsko tolpo ● pog. razhajkati pretepače ločiti, razgnati; pog. vodstvo kluba so razhajkali razpustili razhájkan -a -o: razhajkani borci ♪
  9.      razhladíti  -ím dov., razhládil; razhlajèn (ȋ í) redko ohladiti: razhladiti vrelo vodo / veter je precej razhladil ozračje / juha se je razhladila / skočil je v vodo, da bi se malo razhladil ♪
  10.      razhlájati  -am nedov. (á) redko ohlajati: razhlajati vino / veter razhlaja ozračje ♪
  11.      razhodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) 1. s hojo, hojenjem poteptati, steptati: razhoditi sneg / razhoditi pot ∙ redko otroci so razhodili blato po vsej hiši raznesli 2. s hojo, rabo razširiti: pretesne čevlje bo treba razhoditi // s hojo, hojenjem poškodovati, uničiti: razhoditi pete pri čevljih / ljudje so travo popolnoma razhodili razhodíti se s hojo, hojenjem se razgibati: razhoditi se po dolgi vožnji; šel je na sprehod, da bi se razhodil; razhoditi (si) noge razhójen -a -o: razhojeni čevlji; blatna razhojena pot; razhojena tla; žito je razhojeno ♪
  12.      razhódnica  -e ž (ọ̑) prireditev, pogostitev ob razhodu, slovesu: prirediti razhodnico ● redko piti razhodnico piti alkoholno pijačo ob razhodu, slovesu; ekspr. pozno v noč so proslavljali razhodnico razhod, slovo ♪
  13.      razhomotáti  -ám dov. (á ȃ) star. razmotati: razhomotati štreno ● star. midva ne bova tega razhomotala rešila, razrešila ♪
  14.      razhrébati  -am dov. (ẹ̄) star. povzročiti, da kaj razpoka, se poškoduje: potres je razhrebal hiše; stene so se razhrebale / nalivi razhrebajo cesto razhréban -a -o: razhreban štedilnik; razhrebana kruhova skorja ♪
  15.      razhúditi  -im tudi razhudíti -ím dov., razhúdil (ú ȗ; ȋ í) ekspr. razjeziti: otrokova trmoglavost ga ni razhudila; razhudil se je in ga ozmerjal; učitelj se je razhudil nad predrznimi učenci; hitro, zelo se razhuditi / drama je občinstvo razhudila razhúden -a -o: razhuden človek; razhuden je odšel ♪
  16.      rázica  -e ž (á) manjšalnica od raza: razice na steklu ♪
  17.      razigránost  -i ž (á) stanje razigranega človeka: obšla ga je razigranost; svojo razigranost je težko prikrival; velika, ekspr. mladostna razigranost / otrok je vrisnil od razigranosti / ekspr. razigranost pomladnega sonca ♪
  18.      razigráti  -ám dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: prijetna družba nas je razigrala; dobro vino je vse razigralo; razigral se je kot otrok / ekspr. dobra novica mu je razigrala srce 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo; razvneti: film je razigral njeno domišljijo; v njem se je razigrala velika ustvarjalna moč ● publ. nogometaši so se razigrali šele proti koncu tekme začeli zelo uspešno, dobro igrati razigrán -a -o: razigrani gostje, otroci; razigran obraz; razigrane tekmece je bilo težko premagati; biti, postati razigran; mladostno razigran ∙ ekspr. razigran ples živahen, hiter; ekspr. biti razigrane volje zelo vesel, dobro razpoložen; prisl.: razigrano se smejati ♪
  19.      raziskáti  -íščem dov., razíščite in raziščíte (á í) s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbrati podatke, ugotoviti dejstva o čem: arheologi so raziskali grobišče; raziskati jamo, zaliv; tega zgodovinarji še niso raziskali; popolnoma, do podrobnosti raziskati / načrtno raziskati / raziskati skrivnost pojasniti raziskán -a -o: raziskan pojav; izvor te družine še ni raziskan; popis raziskanih podzemeljskih jam ♪
  20.      raziskáva  -e ž (ȃ) glagolnik od raziskati ali raziskovati: načrtovati, opraviti raziskavo; natančna, sistematična, temeljna raziskava; raziskava lesa, materiala / hidrološke, meteorološke, podvodne, vesoljske raziskave; izsledki znanstvenih raziskav ♦ geogr. glaciološke raziskave; voj. operacijske raziskave ♪
  21.      raziskoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja z raziskovanjem: bil je velik raziskovalec; raziskovalec duševnosti, ljudskih običajev; potopisi raziskovalcev / medicinski, pedagoški, terenski raziskovalec; samostojni raziskovalec ♪
  22.      raziskoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raziskovanje: raziskovalna metoda, tehnika; na pot ga je gnala velika raziskovalna vnema / raziskovalni predmet; raziskovalni pripomočki; raziskovalni satelit; raziskovalna ladja; jamarska raziskovalna odprava / raziskovalni center, inštitut / raziskovalna naloga; raziskovalno delo / raziskovalni sodelavec; raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki načrtujejo in usklajujejo razvoj posameznih znanstvenih disciplin in razvoj raziskovalne dejavnosti nasploh ♪
  23.      raziskovánje  -a s (ȃ) glagolnik od raziskovati: nadaljevati, usmerjati raziskovanje; ukvarjati se z raziskovanjem mikrobov; do teh zaključkov so prišli po dolgotrajnem, natančnem raziskovanju; znanstveno raziskovanje; raziskovanje jezika, starih kultur, vesolja; metode, predmet raziskovanja / raziskovanje tržišča / geološka, politološka, statistična raziskovanja / Inštitut za raziskovanje krasa ♦ mat. operacijsko raziskovanje panoga ekonomske znanosti, ki uporablja matematične metode ♪
  24.      raziskováti  -újem nedov. (á ȗ) s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem: znanstveniki ta pojav še raziskujejo; raziskovati jezik, kulturo, zakone narave; statistično, znanstveno raziskovati / raziskovati tržišče / to področje raziskujeta matematika in fizika raziskujóč -a -e: raziskujoči človek; raziskujoče oči raziskován -a -o: raziskovani predmet ♪
  25.      ráziti  -im nedov. in dov., rázen in rážen (á ȃ) delati raze: raziti steklo; raziti po plošči; raziti z nohti, nožem ♪

   30.669 30.694 30.719 30.744 30.769 30.794 30.819 30.844 30.869 30.894  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA