Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (30.269-30.293)



  1.      prvôta  -e ž (ó) zastar. izvor, poreklo: ostati zvest svoji prvoti / biti s prvote kmet ∙ zastar. s prvote je bilo drugače sprva, od začetka
  2.      prvôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost prvotnega: teza o prvotnosti materije / knjiž. ohraniti čutno prvotnost prvinskost
  3.      pŕvouvrščèn  -êna -o prid. (- -é) ki se uvrsti na prvo mesto: prvouvrščeni tekmovalec
  4.      psálm  -a m () vsaka od sto petdesetih pesmi, ki sestavljajo enoto svetega pisma: brati, peti psalme / spokorni, zahvalni psalmi / Knjiga psalmov ◊ muz. skladba za to pesem
  5.      psár  -ja m (á) v nekaterih deželah kdor se poklicno ukvarja z vzrejo, vodenjem psov: grofov, veleposestnikov psar; psar in sokolar
  6.      psévdo...  predpona v sestavljenkah (ẹ̑) nanašajoč se na a) lažen, navidezen: psevdodemokracija, psevdoznanstven b) nepravi, nepristen: psevdogotika, psevdonaroden
  7.      psévdoklasicízem  -zma m (ẹ̑-) um. umetnostni slog, ki posnema klasicizem: psevdoklasicizem v arhitekturi, literaturi
  8.      psévdomarksístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) ekspr. lažno, navidezno marksističen: psevdomarksistična teorija o narodu
  9.      psévdomorfóza  -e ž (ẹ̑-ọ̑) min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala: psevdomorfoza topaza po ortoklazu // pojav, da snov ohrani kristalno obliko snovi, iz katere je nastala
  10.      psevdoním  -a m () ime, priimek, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da prikrijejo svoje pravo ime; izmišljeno ime, skrivno ime: pisatelj je uporabljal različne psevdonime; psevdonim Lovra Kuharja je Prežihov Voranc / objavljati članke, pesmi pod psevdonimom; skrivati se za psevdonimom
  11.      psevdonímnik  -a m () redko psevdonimni avtor, pisatelj: članek psevdonimnika
  12.      psíca  -e ž (í) 1. samica psa: psica se goni; pes in psica 2. nizko hudobna, zlobna, ničvredna ženska: s to psico se že leto dni ne menim / ta psica je že marsikateri ženi speljala moža vlačuga / kot psovka: govori, psica; psica nesramna ◊ etn. sodarski stol
  13.      psíček  -čka m () manjšalnica od pes: na vrvici voditi kodrastega psička / psiček jazbečar / psica s psički / porcelanast psiček
  14.      psihiátričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihiatre ali psihiatrijo: psihiatrični pregled / psihiatrična terapija / psihiatrična bolnica, klinika
  15.      psihiatríja  -e ž () veda o duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj psihiatrije / oddelek za psihiatrijo
  16.      psíhoanalíza  -e ž (-) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij
  17.      psíhodiagnóstika  -e ž (-ọ́) med. ugotavljanje in določanje osebnostnih lastnosti, zlasti s psihološkimi testi
  18.      psíhodinámičen  -čna -o prid. (-á) psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov: psihodinamični procesi / psihodinamična teorija
  19.      psíhofízičen  -čna -o prid. (-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
  20.      psihográm  -a m () psih. grafični prikaz duševnih značilnosti posameznika ali skupine: testni rezultati so prikazani v psihogramu
  21.      psíhohigiéna  -e ž (-ẹ̑) med. skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij
  22.      psihológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za psihologijo, dušeslovec: razvil se je v pomembnega psihologa / dober pisatelj je tudi dober psiholog ♦ psih. industrijski psiholog; šol. šolski psiholog
  23.      psihologíja  -e ž () 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja ♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi 2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase
  24.      psihologízem  -zma m () knjiž. prenašanje zakonov in metod psihologije na druga področja: očitati komu psihologizem; psihologizem v filozofiji, literarni vedi / te ideje izvirajo iz psihologizma
  25.      psihologizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. vnašati v kaj psihološke elemente, navadno v preveliki meri: pisatelj preveč psihologizira

   30.144 30.169 30.194 30.219 30.244 30.269 30.294 30.319 30.344 30.369  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA