Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (30.144-30.168)
- prótiígra -e ž (ọ̑-ȋ) nav. ekspr. nasprotovanje komu zaradi različnih idej, koristi; nasprotna igra: politična protiigra ♦ gled. igra v drami, katere nosilec je antagonist ♪
- prótiigrálec -lca [u̯c] m (ọ̑-ȃ) ekspr. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi: protiigralec vladarja, vladarju / ljubezenski, politični protiigralec nasprotnik, tekmec ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami; antagonist ♪
- prótikultúren -rna -o prid. (ọ̑-ȗ) ki je proti kulturi: protikulturne težnje ♪
- prótilútrovski -a -o prid. (ọ̑-ú) nav. ekspr. ki je proti Lutru ali protestantizmu: protilutrovska smer / protilutrovski odloki ♪
- prótimática -e ž (ọ̑-ā) teh. matica, s katero se privije glavna matica: zavarovati vijak s protimatico ♪
- protínast -a -o prid. (ȋ) med. ki ima protin: protinast človek / protinaste noge protínasto prisl.: protinasto zviti prsti ♪
- prótioklópen -pna -o prid. (ọ̑-ọ̑) voj. protioklepen: protioklopno orožje / poveljnik protioklopne čete ♪
- prótipartizánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti partizanom: protipartizanska ofenziva / protipartizanske enote ♪
- prótipogòj -ója tudi -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ọ́, ọ̑-ó) publ. pogoj, ki ga mora izpolnjevati nasprotna stran: protipogoj za zvesto prijateljstvo sta spoštovanje in razumevanje ♪
- prótipostávljanje -a s (ọ̑-á) knjiž. postavljanje česa proti čemu drugemu: protipostavljanje objektivne stvarnosti človeški subjektiviteti ♪
- prótipráven -vna -o prid. (ọ̑-ā) ki je v nasprotju s pravom: protipravna prisvojitev zemljišča; protipravno dejanje prótiprávno prisl.: protipravno pridobljeno premoženje ♪
- prótipropagánda -e ž (ọ̑-ȃ) slabš. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda: sovražnikova protipropaganda ♪
- prótireformácija -e ž (ọ̑-á) zgod. delovanje katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu: slovenska protireformacija // doba tega delovanja: v protireformaciji je izhajanje knjig na Slovenskem zelo upadlo ♪
- prótireformacíjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ) nanašajoč se na protireformacijo: protireformacijski voditelji / protireformacijske komisije ♪
- protislóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek ♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge protislóvno prisl.: govoriti protislovno ♪
- protislóvje -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih ♪
- protislóvnost -i ž (ọ̑) značilnost protislovnega: protislovnost trditev / zaostrenost in protislovnost mednarodnih odnosov / protislovnosti v načrtu ♪
- prótisméren -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren: protismerno gibanje / protismerni sili ♪
- prótisnóv -í ž (ọ̑-ọ̑) nestrok. protitelo: nastajanje protisnovi ♪
- prótisociálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti socialnemu redu, družbi: protisocialen človek / protisocialne težnje ♪
- prótisrédstvo -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo ♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa ♪
- prótistáva -e ž (ọ̑-ȃ) knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti ♪
- prótistrúja -e ž (ọ̑-ú) knjiž. literarni, politični smeri nasprotna smer: proti impresionizmu se je pojavila močna protistruja ♪
- prótistrúp -a m (ọ̑-ȗ) snov, ki deluje proti strupu: seme te rastline vsebuje učinkovit protistrup ♦ biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom; antitoksin ♪
- prótisvetlôben -bna -o prid. (ọ̑-ó ọ̑-ō) fot., v zvezi protisvetlobni posnetek posnetek, pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja ♪
30.019 30.044 30.069 30.094 30.119 30.144 30.169 30.194 30.219 30.244