Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (30.069-30.093)


  1.      propagandístičen  -čna -o prid. (í) nav. slabš. nanašajoč se na propagandiste ali propagando: pisati v propagandističnem duhu; literatura je služila propagandističnim potrebam / preprečevati razdiralno propagandistično delovanje propagandístično prisl.: propagandistično govoriti ♪
  2.      propagandízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: velikokrat ga je zaneslo v neživljenjski in jalov propagandizem / propagandizem tega spisa me moti propagandnost ♪
  3.      propán  -a m (ȃ) plin, ki se uporablja za kuhanje in ogrevanje: kuhati na propan; ogrevati s propanom / jeklenka za butan-propan ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje tri atome ogljika; neskl. pril.: propan plin ♪
  4.      propásti  -pádem dov., stil. propàl propála (á ā) 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti: če se hiša ne popravlja, propade / bojijo se, da bo ta živalska vrsta propadla izumrla / marsikatera civilizacija je že propadla 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti in zato prenehati obstajati: banka, tovarna je propadla / obrtnik je začel piti in kmalu je propadel / fašistična država je propadla 3. izgubiti za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: čeprav je živel daleč od središča, kot slikar ni propadel / ekspr. propasti v poklicu ne uspeti 4. izgubiti določene dobre, zaželene lastnosti sploh: odkar se druži z njimi, je popolnoma propadel / duševno, moralno propasti 5. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost: boni so propadli; ves denar, ki smo ga vložili v modernizacijo podjetja, nam je propadel; vstopnica za gledališče mu je propadla 6. ne doseči cilja, ne uspeti: vsi poskusi, da bi jih pomirili, so propadli / ekspr.: propasti na volitvah ne zmagati, ne biti izvoljen; s svojim predlogom je propadel njegovega predloga niso sprejeli 7. ekspr. izgubiti možnost uresničiti se: zaradi pomanjkanja denarja je načrt propadel; zadnji up za rešitev je propadel propádel -dla -o: propadli kmet; propadla vstopnica; (moralno) propadla ženska propàl -ála -o ki izgubi dobre, zaželene lastnosti, zlasti moralne: propal človek ♪
  5.      propedévtika  -e ž (ẹ́) knjiž. uvod v študij kake znanosti, vede: njemu propedevtika ni potrebna, ker osnove te znanosti že pozna // nekdaj učni predmet v srednji šoli, ki obsega uvod v zgodovino filozofije, psihologije in logike: učiti propedevtiko / filozofska propedevtika ♪
  6.      propéler  -ja m (ẹ̑) strojn. naprava z najmanj dvema listoma, ki spreminjata silo vrtenja v vlečno, potisno silo; vijak: propeler se je zavrtel; propeler ventilatorja; obrati propelerja / ladijski, letalski propeler; zračni propeler ♪
  7.      propiléje  -léj ž mn. (ẹ̑) arhit. s stebri oblikovan dostop do vhoda v palačo, svetišče: zgraditi propileje; skozi propileje smo prišli na trg pred svetiščem; propileje na atenski akropoli; pren., knjiž. s to tragedijo je Goethe postavil propileje visokemu klasicizmu ♪
  8.      própolis  -a m (ọ̑) čeb. smolnata snov, s katero čebele v panju zalepijo reže ali oblepijo tuja živa bitja; zadelavina: pridobivati propolis; zdravilni učinek propolisa / raztopina propolisa v alkoholu ♪
  9.      propórc  -a m (ọ̑) razmerje, sorazmerje: slikar ni upošteval realnih proporcev; proporci med deli telesa // ekon. razmerje med ekonomskimi velikostmi: določiti, sprejeti proporc plana; osnovni proporci družbene proizvodnje ♪
  10.      propórcija  -e ž (ọ́) razmerje, sorazmerje: risati brez proporcij; proporcije človeškega telesa ♦ mat. kvocient dveh količin; razmerje ♪
  11.      proporcionálen  -lna -o prid. (ȃ) sorazmeren, skladen: deli fasade so proporcionalni; proporcionalna razdelitev ◊ ekon. proporcionalno obdavčenje obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; polit. proporcionalni volilni sistem sistem, v katerem vsaka stranka, skupina dobi številu glasov sorazmerno število mandatov proporcionálno prisl.: proporcionalno razdeljeno delo ♪
  12.      proporcionálnost  -i ž (ȃ) sorazmernost, skladnost: proporcionalnost telesa; lepota stavbe je v njeni proporcionalnosti in funkcionalnosti ♦ fiz. meja proporcionalnosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo ♪
  13.      proporcionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) napraviti kaj proporcionalno: proporcionirati dele telesa proporcioníran -a -o: proporcionirane oblike ♪
  14.      propórčen  -čna -o prid. (ọ̑) redko sorazmeren, skladen: proporčne mere ♦ polit. proporčni volilni sistem proporcionalni volilni sistem ♪
  15.      propozícija  -e ž (í) 1. knjiž. trditev, predpostavka: spornost njegovih propozicij ♦ filoz. izjava 2. nav. mn. določila, pogoji: propozicije festivala, tekmovanja ♪
  16.      próprétor  -ja m (ọ̑-ẹ̑) zgod., pri starih Rimljanih upravitelj province, ki je bil prej pretor: prokonzuli in propretorji ♪
  17.      propriocépcija  -e ž (ẹ́) psih. čutno zaznavanje lastnega telesa ♪
  18.      propústnost  -i ž (ú) redko prepustnost: propustnost snovi za vodo / propustnost ceste, proge ♪
  19.      proračún  in próračun -a m (ȗ; ọ̑) 1. letni načrt prihodkov in odhodkov družbenopolitičnih skupnosti: skupščina je sprejela proračun; državni, občinski proračun // denarna sredstva, določena v tem načrtu: povečati, zmanjšati državni proračun / financirati iz proračuna 2. navadno s prilastkom načrt dohodkov in izdatkov: razpravljati o družinskem proračunu / odobriti vesoljski proračun za raziskovanje vesolja ♪
  20.      proračúnski  in próračunski -a -o prid. (ȗ; ọ̑) nanašajoč se na proračun: proračunska razprava; proračunska sredstva ◊ ekon. proračunski presežek; proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; fin. proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost; proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun ♪
  21.      prôrok  -óka m (ó ọ́) zastar. prerok: proroku nihče ni verjel / ne poslušajte krivih prorokov ♪
  22.      proséčan  -a m (ẹ̑) agr. trta z dolgimi grozdi in redkimi rumenkasto zlatimi jagodami, ki raste v okolici Proseka: vinogradi prosečana // belo vino iz grozdja te trte: piti prosečana ♪
  23.      prosénka  -e ž (ẹ̄) nar. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom; peščenka: nabirati prosenke ◊ zool. ptica selivka z zlato rjavimi pegami po temnem hrbtu, Pluvialis apricaria ♪
  24.      prosílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. s katerim se prosi: prosilno pismo ♦ rel. prosilna molitev ♪
  25.      prosíšče  -a s (í) njiva, na kateri je raslo proso: preorati prosišče; po prosišču se je razrasel visok plevel ♪

   29.944 29.969 29.994 30.019 30.044 30.069 30.094 30.119 30.144 30.169  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA