Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (2.951-2.975)



  1.      mesje  -sj ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v mesteje / obešati meso nad mesteje / postaviti večerjo med mesteje obok, stene te odprtine
  2.      mésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mesto 1: a) mestna okolica; mestno središče / mestni komite, svet; mestna uprava / mestna in podeželska gospoda; ima mestne navade; mestno življenje / ta kraj dobiva značilnosti mestnega naselja / mestna hiša sedež mestne uprave; mestna hranilnica b) mestna vrata; mestno obzidje / mestni sodnik / vladar jim je potrdil mestne pravice ● ekspr. mestni očetje člani mestne upravekem. mestni plin plin za kurjenje, pridobljen z uplinjenjem premoga; mat. mestna vrednost vrednost znaka, določena z njegovim mestom v številki; šol. mestna šola šola za otroke meščanov, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje mestna uprava; urb. mestno zemljišče zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mest in načrtno grajenih, urejenih večjih naselij sploh; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto; zool. mestna lastovka lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica méstno prisl.: čisto (po) mestno govori, se vede; sam.: malo mestnega je še na njem
  3.      méšter  in mêšter -tra m (ẹ́; ē) nar. vzhodno mojster: mizarski, zidarski mešter / mešter pripovedovanja
  4.      metaza  -e ž (ẹ̑) lingv. zamenjava mesta glasov v besedi, premet: poglavje o metatezi / metateza likvid / beseda čebela je nastala po metatezi iz bečela
  5.      melčica  -e ž (ẹ̄) lingv. črkopis pri Slovencih v prvi polovici 19. stoletja z nekaterimi cirilskim črkam podobnimi znaki: nasprotnik metelčice; metelčica in dajnčica
  6.      melčičar  -ja m (ẹ̄) lingv. pristaš metelčice: metelčičarji in dajnčičarji
  7.      meljka  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko lucerna: sejati meteljko ◊ bot. rastlina s pri vrhu nazobčanimi listi in rumenimi ali modro vijoličastimi cveti, Medicago
  8.      melkovec  -vca m (ẹ̄) lingv. pristaš Metelkovih nazorov o črkopisu, jeziku: nasprotoval je metelkovcem
  9.      teln  -a -o [tǝl] () pridevnik od metla: udariti koga z metelnim držajem
  10.      metempsihóza  -e ž (ọ̑) zlasti v brahmanizmu, budizmu in pitagorejstvu prehod duše po smrti v drugo telo, živalsko ali človeško; preseljevanje duš: vera v metempsihozo
  11.      ten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko metin: metni medenjaki
  12.      ten  inten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na met: metna daljava, sila / knjiž., redko metna zanka laso
  13.      metenje  gl. medenje
  14.      meteór  -ja m (ọ̑) astr. majhno nebesno telo, ki prileti iz vesolja in povzroči v ozračju kratkotrajen svetlobni pojav: meteor je razpadel, zgorel; tir meteorja / bleščeč, sijoč meteor / na nebu je opazil meteor ∙ ta pesnik se je pojavil kot meteor zelo hitro, nepričakovano je postal slaven, pomemben
  15.      meteóren  -rna -o prid. (ọ̑) meteorski: meteorni delec ◊ meteor. meteorna voda padavinska voda
  16.      meteorít  -a m () petr. zlasti iz železa sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo, izpodnebnik: najti, proučevati meteorit / tam blizu sta padla dva meteorita
  17.      meteorítski  -a -o prid. () nanašajoč se na meteorit: najti meteoritski delec ♦ astr. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo
  18.      meteorológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za meteorologijo, vremenoslovec: meteorologi napovedujejo lepo vreme / diplomirani meteorolog
  19.      meteorologíja  -e ž () veda, ki proučuje ozračje, vremenoslovje: študirati meteorologijo; strokovnjak za meteorologijo ♦ meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena
  20.      meteorológinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od meteorolog
  21.      meteorolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na meteorologe ali meteorologijo: meteorološka naprava / meteorološka postaja / meteorološki podatki podatki o temperaturi, pritisku, vlagi v ozračju / meteorološka služba; meteorološka opazovanja / meteorološko zborovanje / publ. meteorološka vojna
  22.      meteórski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na meteor: meteorski delec / meteorski dež veliko število hkrati vidnih meteorjevmin. meteorsko železo železo iz meteoritov, izpodnebno železo 2. publ., ekspr. zelo hiter, nepričakovan: meteorski vzpon tega nogometaša / naredil je meteorsko kariero: komaj je zablestel, že je izginil meteórsko prisl.: meteorsko se je povzpel v svojem poklicu
  23.      ter  -tra m (ẹ̄) 1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov / dolžina v metrih / blago na metre blago, ki se prodaja in reže v poljubnih dolžinah // kar meri določeno količino teh enot: odmeriti dva metra traku; do gozda je še petsto metrov / zadene ga na dvesto metrov; letalo se je dvignilo na pet tisoč metrov ∙ ekspr. kje bi že zdaj bil, če štejem vse metre, ki sem jih prehodil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; publ. v obratu bodo kmalu stekli prvi metri najlona bodo začeli proizvajati najlon // v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre [3 m3] drv; izkopali so več kubičnih metrov zemlje / meriti v kubičnih metrih / pog. koliko daš za meter drv za kubični meter // v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri deset kvadratnih metrov [10 m2] / pog. koliko stane meter parcele kvadratni meter 2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m: kupiti meter in kladivo; lesen, zložljiv meter / šiviljski meter trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m; centimeter 3. nar. vzhodno utežna mera, 100 kg; cent: pridelal je deset metrov pšenice ◊ šport. tek na dvesto, sto metrov; trg. tekoči meter enota za merjenje dožine ne glede na širino
  24.      mer  -ja m () tisk. stavec, ki ureja, razvršča stolpce stavka (v strani): v tiskarni je bil meter
  25.      ter...  [tǝr] prvi del zloženk (ẹ̄) nanašajoč se na meter: metercent, meterkilogram

   2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA