Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (294-318) 
- temníkast -a -o [tǝm] prid. (í) ki ni popolnoma temen: temnikasti oblaki; temnikast obraz / temnikasta ženska temníkasto prisl.: temnikasto rdeča žerjavica ♪
- temnína -e [tǝm] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost temnega: temnina smrek / oditi v temnino v temo ♪
- temníti -ím [tǝm] nedov., temnì in tèmni (ȋ í) 1. delati kaj (bolj) temno: temniti risbo s plosko stranjo krede / dimniki so temnili nebo s črnim dimom 2. delati, da kaj izgublja močen sijaj, svetlobo: temniti luč 3. knjiž. delati kaj temno, neprijazno: novica jim temni obraze / ta spomin mu temni življenje temníti se 1. postajati (bolj) temen: nebo se že temni / v sobi se temni večer / brezoseb. začelo se je temniti ∙ ekspr. pred očmi se mu je temnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi 2.
temno se odražati, kazati: v bregu se temni domačija temnèč -éča -e: temneč se večer ♪
- temnjênje -a [tǝm] s (é) glagolnik od temniti: temnjenje risbe s kredo ♪
- temno... 1 [tǝm] prvi del zloženk nanašajoč se na temen: temnoličen, temnopolt ♪
- temno... 2 [tǝm] prvi del zloženk, kakor temnordeč, temnozelen ipd., gl. temen ♪
- temnobárven -vna -o [tǝm] prid. (ȃ) ki je temne barve: temnobarvne in svetlobarvne živali ♪
- temnogléd -a -o [tǝm] prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ekspr. ki temno, neprijazno gleda: temnogled človek; temnogled in mračen 2. knjiž. ki vidi vse v življenju slabše, kot je; črnogled: temnogled malodušnež ♪
- temnokóžec -žca [tǝm] m (ọ̑) ekspr., redko človek temne kože: v mladosti je bil temnokožec ♪
- temnolás in temnolàs -ása -o [tǝm] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima temne lase: temnolas fant ♪
- temnolásec -sca [tǝm] m (ȃ) kdor ima temne lase: suhljat temnolasec ♪
- temnoláska -e [tǝm] ž (ȃ) ženska, ki ima temne lase: rdeča barva pristaja temnolaskam ♪
- temnolíčen -čna -o [tǝm] prid. (ȋ ȋ) star. temnopolt: temnoličen človek ♪
- temnoók -a -o [tǝm] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima temne oči: temnooka deklica ♪
- temnopólt -a -o [tǝm-u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je temne polti: temnopolt moški / temnopolto prebivalstvo Afrike ♪
- temnopólten -tna -o [tǝm-u̯t] prid. (ọ̑) temnopolt: temnopolten človek ♪
- tèmnost tudi temnóst -i [tǝm] ž (ǝ̀; ọ̑) lastnost temnega, temna barva: temnost obraza; stopnja temnosti / temnost barv / knjiž. temnost pojma nejasnost, nerazumljivost ♪
- temôta -e [tǝm] ž (ó) knjiž. temačnost, tema: mrak se je spremenil v temoto; temota predora / nočne temote / temote življenja ♪
- temôten -tna -o [tǝm] prid. (ó) knjiž. temačen, temen: temotno ozračje / ekspr. temotna bodočnost ♪
- temôtnost -i [tǝm] ž (ó) knjiž. temačnost, temnost: temotnost neba ♪
- têmpelj -plja m (é) nekrščansko svetišče, zlasti razkošno grajeno: zgraditi tempelj; antični, budistični, egipčanski tempelj; ruševine templja; daritev v templju; pren., publ. banke so postale templji moči ♪
- têmpeljček -čka [pǝl] m (é) manjšalnica od tempelj: slika s tempeljčkom v ozadju ♪
- têmpeljski -a -o [pǝl] prid. (é) nanašajoč se na tempelj: tempeljska dvorana / tempeljska straža / tempeljsko mesto ♪
- têmper tudi témper [pǝr] neskl. pril. (ȇ; ẹ̑) metal., navadno v zvezi temper litina litina, ki je žarjena, da se poveča oblikovalnost; temprana litina ♪
- témpera tudi têmpera -e ž (ẹ̑; ȇ) um. 1. barva, pri kateri se za vezivo uporablja emulzija: slikati s temperami; debel namaz tempere / plakatna tempera vodena barva za plakate 2. slikarska tehnika, pri kateri se slika s temi barvami: slikati v temperi // slika v tej tehniki: razstava olj in temper; neskl. pril.: tempera barve; tempera tehnika ♪
169 194 219 244 269 294 319 344 369 394